Red Book feed

Predstavitev kandidatov SD Litija

teja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Predstavitveno srečanje kandidata SD za župana Aleksandra Gombača in kandidatov za občinske svetnike liste SD Litija je potekalo v prijetnem vzdušju, ob pesmih vokalnega kvarteta iz Šmartna pri Litiji. Obiskali so nas tudi evropska poslanka Tanja Fajon, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Kovšca ter poslanec Državnega zbora RS iz vrst SD, Marijan Križman, ki so podprli kandidature in kandidatom zaželeli veliko uspehov v volilni kampaniji na Lokalnih volitvah 2010.

Drugi utrinek iz Bruslja

teja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Da še jaz pristavim piskrček k Bruseljski zgodbi.

Sreda popoldne. Zaklenem vrata pisarne, čez pol ure že sedim na avtobusu. Čaka nas 1200 km dolga pot do Bruslja. Na avtobusu je zbrana raznolika družba (če je kdo profesor slovenščine, ga prosim, naj malce zamiži na eno oko ob mojem pravopisu), a vsi zbrani z enakim ciljem – ogledati si evropsko prestolnico Bruselj, evropski parlament, odbor regij, mestne zanimivosti in se pri tem še malce zabavati.

Vožnja mine v spoznavalnem vzdušju. Spoznavamo vodje našega izleta Samerja in Tomija tokrat z tudi z ženskim zaledjem Damjano, spoznavamo sopotnike in njihove dialekte, šoferje in njune šoferske sposobnosti v zasneženi in šoferjem sila neprijazni Nemčiji. Naostrena ušesa pa povzročijo besede: odojek, pršut, chardonay, borovničke, chivas…Sicer ne vem zakaj, ampak bojda je to normalen pojav.

Ko se čez kot ponedeljek dolgo Nemčijo prebijemo v Bruselj, krenemo v stavbo Evropskega parlamenta. Prijazno nas sprejme poslanka Tanja Fajon, delovanje EP pa nam izčrpno razjasni g.Rok Koželj, ki je pripravljen razpršiti še naše zadnje dvome. Fascinantna dvorana se nam vtisne v trajen spomin, mi pa se skozi neugledno zasvinjan park ZA parlamentom odpravimo proti hotelu z močno izraženo željo po hotelski sobi, tušu in obljubljenim besedam, ki naostrijo ušesa ( živalca s Svete trojice , ki ne diši, ko je živa in omamno diši, ko je pečena, je izpuhtela že nekje v Nemčiji, druga omamno dišeča je prispela pa s Šempetra).

Čeprav je petek zametek, zamenjamo rek in ga spremenimo v četrtek, ter se nasmejanih obrazov in vedrih lic potepamo po večernem Bruslju, mimogrede nakupimo kak kavbojski klobuček , ki je zadnji krik mode, mi zaupa prodajalec vzhodnjaškega videza. Zadnja napovedana točka dneva je degustacija belgijskih piv, ki se je nikakor ne sme zaobiti. Dobra so vsa. Kaj več o tem ne bi, je že Nadja povedala, da so Slovenci ostale goste močno impresionirali, predvidevam da zaradi ubrane slovenske pesmi in recitiranja domoljubne literature.

Petek. Obiščemo odbor regij, prijetno pokramljamo o delu in življenju v Bruslju z vodjo prevajalske skupine gospo Anico Rant. Po tem se skozi množice bruseljskih demonstrantov, oblečene v lepe rdeče in zelene obleke, policistov in petard prebijemo do info centra. Nazadnje nas Tomi popelje še po mestu, ogledat si čudovito mestno hišo ( ki je še mnogo lepša zvečer), cehovske zgradbe, kjer najdete za Bruselj značilne muzeje, kamor spada seveda tudi vse povezano s čokolado, čipkami, kraljevsko palačo. Poleg čokolade je treba poskusiti tudi frieten, značilni pomfi z veliko kečapa in majoneze. Omeniti je treba še deklico in dečka, ki lulata, njihove kipce seveda. Ne vem čemu ta fetiš, dejstvo pa je, da Manekenna Pisa oblačijo v razne noše in obleke, ki jih potem spravijo v muzeju. Tudi našo gorenjsko narodno nošo je že nosil . Verjetno zato ni naključje , da smo od prejšnjega dne znano pivnico našli ravno nasproti Manekena. Dejstvo je tudi, da je poza manekena izredno fascinirala tudi Jureta Godlerja, ki jo je analiziral na svojem blogu.

Na hitro si ogledamo še 130m visoko skulpturo v obliki kristala železa, ki se kliče Atomium ( ma kej smo se tudi od Sežancev naučili) in pičimo proti domu.

Ne morem zaključiti brez iskrene pohvale Samerju in Tomiju in vsem sopotnikom iz vseh koncev Slovenije za druženje.

Pa na snidenje!!

Petek, 13-ega ali paraskavedekatrijafobi

teja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Strah pred številko 13 izvira iz norveške mitologije. Bog Odin in njegovih 11 najbližjih prijateljev se je nekoč zbralo na divji zabavi, na kateri so se imeli odlično, vse dokler se ni pojavil Loki, bog zla in nemira. Ob prihodu hudobnega boga je bilo na žuru navzočih 13 bogov. Bog užitka Balder je skušal Lokija vreči iz hiše, med naporom pa ga je zadela smrtonosna puščica. Balder je umrl, Zemljo pa sta ovila tema in žalovanje.

V srednjem veku se je na petek 13. v skupini zbiralo po 13 čarovnic, v taroku je karta s številom 13 imenovana Smrt, v kabali je 13 hudobnih duhov.

Številka 13 ni nujno slaba. V numerologiji opozarja na nepredvidljive in nenadne dogodke, ki niso nujno nesrečni. Tudi astrologi verjamejo, da petek 13. spremlja sreča. Takrat nas namreč ščiti Venera; ljudje, ki so rojeni na ta dan, pa naj bi bili šarmantni, privlačni in rojeni pod srečno zvezdo.

Statistika kaže, da na petek 13. ogromno Američanov ne pride v službo in ne potuje. Američani so res nekaj posebnega.

Mi, Evropejci, nimamo vgrajenega gena paraskavedekatrijafobija, a so Nizozemski statistiki ugotovili, da je petek 13. v bistvu bolj varen kot povprečen petek. Študija, ki jo je objavil nizozemski statistični center je pokazala, da se na petek, ki pade na 13. dan v mesecu, zgodi manj prometnih nesreč, požarov in kraj, kot na "običajen" petek.

Mogoče zato, ker gremo na ta dan v avto z mislijo, da moramo biti previdni, manj tvegamo, bolj smo pozorni.

Mogoče bi pa morali vsak dan imeti petek, 13-ega.

p.s. če je 15-ega nedelja, je plača 13-ega. S tega vidika nimam nič proti zloglasnemu petku …