Red Book feed

Hvala in pogumno naprej!

karmenpahor

Drage prijteljice, dragi prijatelji na redbooku,

najprisrčnejša hvala vsem, ki ste odšli na volitve in glasovali za slovensko socialno demokracijo! Kajti zanjo smo se borili in glasovali na teh volitvah! Mi kot kandidati, vi pa v svojih okoljih, v svojih volilnih štabih, med svojimi znanci in prijatelji. Želeli smo novo Evropo, Evropo, v kateri bodo ljudje na prvem mestu. V to trdno verjamemo in če nam tokrat v celoti ni uspelo, nam bo gotovo prihodnjič! S trdno voljo, pogumom in s čistim srcem.

Moja posebna zahvala pa tudi vsem, ki ste oddali preferenčni glas zame.Vase zaupanje je največ, kar so mi te volitev lahko dale. Hvala!

Karmen Pahor

Gozd – slovensko bogastvo

karmenpahor — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Dve tretjini slovenskega ozemlja sta prekriti z gozdom. Smo ena izmed redkih evropskih držav, ki se lahko pohvali s tem. Gozd je največji ekološki filter na našem planetu,ki nam pomaga vzdrževati ekološko ravnovesje. Ščiti nas pred sončnim sevanjem, erozijami, toplogrednimi plini, izsuševanjem, hrupom. Kakšno bogastvo na tako majhnem prostoru!

Gozd je tudi del prvobitne človeške kulture in kot tak si zasluži največje spoštovanje. Nastanek in minljivost človeških civilizacij sta tesno povezani z nastankom in izginevanjem Gozda. Je največji učitelj trajnostnega in sonaravnega razvoja. Odgovorno ravnanje z gozdnim ekosistemom, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njegovo ohranitev povečuje pestrost avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavlja biotsko ravnovesje. Človeška življenja so kratka, posamezna drevesa pa živijo tudi več sto let in imajo veliko zgodb, ki nam jih lahko povejo.

V zadnjih letih na to prepogosto pozabljamo. Naša požrešnost, interesi kapitala in želja po hitrem zaslužku so nas prignali na skrajni rob preživetja. To nas naš Gozd ne uči. Na vsakem koraku nas opozarja na potrebno ravnovesje, le prisluhniti mu moramo in se ponovno naučiti opazovati.

Slovenci smo kot narod preživeli v tem prostoru. V veliki meri tudi po zaslugi našega Gozda. Gozd nam je vedno pomagal v najtežjih trenutkih. Spoštujmo ga, bodimo ponosni na njega, saj predstavlja trenutno največjo zeleno zakladnico tako rastlinskih kot živalskih vrst v Evropi. Naša dolžnost je, da ta zeleni biser ohranimo tudi za bodoče rodove!

Podpisnica ILGA za človekove pravice

karmenpahor

Karmen Pahor podpisnica ILGA za človekove pravice

Tudi kandidatka SD za evropsko poslanko, Karmen Pahor se je na strani mednarodne organizacije ILGA zaprisegla, da bo kot poslanka EP promovirala enakost med spoloma in se borila proti diskriminaciji.

Več o zaprisegi si lahko preberete tudi na:
http://www.ilga-europe.org/europe/campaigns_projects/ep2009
oz.
http://www.ilga-europe.org/europe/campaigns_projects/ep2009/ilga_europe_s_european_parliament_elections_pledge

Glej: http://www.facebook.com/note.php?created&&suggest&note_id=82747550923&id=109664120008#/note.php?note_id=82747550923&ref=nf

Vabilo - okrogla miza

karmenpahor

Vabljeni!

Družina- sodoben življenski slog

karmenpahor — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Včeraj je bila v Postojni v okviru Festivala družin organizirana okrogla miza Družina - sodoben življenski slog, na kateri so sodelovali voditeljica Saša Einsiedler, igralka Nina Ivanič, menedžerka Hilda Tovšak in minister Igor Lukšič.

Zanimiv pogovor, zanimive izkušnje staršev, članov družin, v katerih število otrok presega slovensko povprečje. Prav vsi so izpostavili, da so otroci prinesli novo kvaliteto v njihova življenja, jim odprli nove poglede, osvetlili nove vrednote. Kljub včasih napornim uram in dnevom, pomanjkanju časa in počitka, včasih večjim odrekanjem in težkim odločitvam glede osebne in poklicne kariere.Pa tudi novim izzivom, novemu poletu, novim pogledom. Se splača, pravijo. In jim verjamem. Družina je in bo vedno človekova najpomembnejša socialna celica.

Zakaj je družina tudi še danes sodoben življenski slog in se njena socialna vloga skozi evolucijo ne spreminja? Ker od nekdaj in še vedno zagotavlja predvsem nekatere osnovne človekove potrebe - zlasti potrebe po varnosti, ljubezni, spoštovanju, sprejemanju. Zaradi tega se ljudje želimo združevati eden z drugim in si deliti usodo. Vendar te potrebe lahko zadovoljimo v takšni ali drugačni družini, v družini, ki ima lahko najrazličnejše oblike. V družini, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov nima otrok. Ima pa ljubezen in varnost. V družini matere ali očeta samohranilca. V družini istospolnih partnerjev. V družini, kjer so otroci iz različnih zakonov. V kakršnikoli že obliki družine, ki nudi tisto, kar družina mora nuditi. In zato družina ni in more biti samo klasična družina očeta, matere in njunih otrok. Družina je mnogo širši pojem in kot takega bi ga morala ubesediti tudi slovenska zakonodaja.

Žal na okrogli mizi včeraj nisem dobila odgovora na moje vprašanje kako širok koncept družine sprejemajo razpravljalci,

Kako širok koncept družine pa sprejemamo Slovenci ?

So se družbene razmere res spremenile ?

karmenpahor — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

" Občinski ljudski odbor Postojna je leta 1958 kot spomin na dogodke iz NOB na območju občine Postojna za ljudski praznik občine Postojna proglasil 23. april. Nedvomno so se družbene razmere od takrat dalje bistveno spremenile, poleg tega pa je Postojna danes drugačna, kot je bila tedaj "

" Občinski praznik je praznik, je vesel dogodek, takrat se veselimo, praznujemo. Težko oziroma celo nemogoče pa je praznovati smrt, trpljenje in žrtve"

To sta dva izseka iz obrazložitve Odloka o praznikih Občine Postojna, s katerim se je ta mesec ukinil dosedanji občinski praznik občine Postojna 23. april in se problikoval v Dan spomina.

23.aprila 1944 so partizani v drzni in uspešni akciji požgali skladišče benzina v Postojnski jami. S tem dejanjem so nemški vojski bistveno omejili delovanje na širšem območju ter omogočili hitrejše napredovanje zavezniških sil.

Občinski praznik 23.april je v zavesti številnih prebivalcev postojnske občine predstavljal simbolno obeležje boja za narodno identiteto in upora proti fašizmu in nacizmu. Na ta dan smo se s ponosom spominjali poguma in odločnosti naših prednikov, ki so se borili za svobodno slovensko državo, za slovenski jezik in kulturo. Izražali smo spoštovanje do njihovega poguma in našo zavezo, da bomo sledili njihovim vrednotam.

So se družbene razmere res tako spremenile, da te vrednote niso več primerne za občinski praznik ?

Postojnčanke in Postojnčani se bomo na dan evropskih volitev na referendumu odločali o spremembi občinskega praznika. Z glasom PROTI spremembi občinskega praznika bomo izrazili naše prepričanje, da sta antifašizem in antinacizem še vedno ponosna temelja, na katerih sta izrasli Slovenija in tudi Evropa. Glasujmo PROTI !