Red Book feed

Ali je res potrebno?

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Ali je res potrebno, da zaradi enakomernega ekonomskega razvoja Slovenijo pravno-formalno razdelimo (pokrajine)?

Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, takrat še v okviru Avstrijskega cesarstva in z enakopravnostjo slovenskega jezika v javnosti. (zedinjena Slovenija).

Naj spomnim, da se je leta 1920 zgodil Koroški plebiscit. in zgodila se je Rapalska pogodba (po mestu Rapallo).

S sprememembo zakonodaje, lahko prav tako zagotovimo enakovreden in enakomeren razvoj po celi Slovenij!

Že naši predniki, so se borili za zedinjeno Slovenijo.Vedeli so, da je lahko, le kot taka močna in uspešna, zdaj pa bi jo iz neznanega razloga, ali vsaj ne močno utemeljenega, spet radi razdrobili!

Utrinek iz Bruslja

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Upam, da se bo kdo našel in kaj več napisal o našem nedavnem in nepozabnem izletu v Bruselj, ter morda primaknil še kakšno dobro fotografijo zraven, jaz pa bom dodala še tole (ne nepomembno) "drobtinico".

Po uradnem delu obiska v Bruslju je seveda zvečer prišla na vrsto zabava. Našli smo prijeten lokal in naredili svoj "žur do jutranjih ur" in seveda povabili zraven še vse tujce, ki so bili v lokalu.

Naslednji dan se nas je manjša skupina vračala iz nakupovalnega središča mesta, kamor so nas spustili še po zadnjih opravkih, proti avtobusu.

Nenadoma so se na drugi strani široke ceste, v centru Bruslja, zaslišali glasni vzkliki in mahanje dvignjenih rok, ki so preplavili vso okolico ob kraljevi palači (kot na kakšni pomembni nogometni tekmi);" SLOVENIJA, SLOVENIJA, SLOVENIJA....". Na naše presenečenje je to vzlikala skupina francoskih študentov, ki so se prejšni večer očitno odlično zabavali v naši družbi.

Pa naj še kdo reče, da smo Slovenci "zaprt in nedostopen" narod!

P.s.

Pozdrav vsem strankarskim kolegom, temperamentnim Primorcem, Korošcem, Štajercem...etc, ki so naredili naš izlet res prijeten. Zahvala tudi našim iz predsedstva, ki so nesebično skrbeli za to, da nismo zašli na kriva pota...(smeh).

Verska oskrba

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Pritegnil me je članek:

"V javnih šolah nimajo verski simboli kaj početi"

Verska oskrba v bolnišnicah pisana na kožo največji verski skupnosti

27. december 2009 ob 10:49
Ljubljana - MMC RTV SLO

Verski simboli ne sodijo v šole, predvsem pa ne v osnovne šole, glede na 7.čl. in 57.čl., Ustave Republike Slovenije. Če že zanemarimo znanost, oziroma osnovni namen šol, šole obiskujejo, ne le pripadniki različnih verskih skupnosti, ampak tudi ateisti!

Zanimivo je, da potrebujejo versko oskrbo vojaki, policisti, ki so po mojem v večjem številu in dnevno ogroženi, pa ne!

Najbolj me moti, da po 42.členu, 3. alinee Ustave Reublike Slovenije, policisti in vojaki ne smejo biti člani političnih strank (??!!), lahko pa so pripadniki verskih skupnosti in imajo nekateri omogočeno celo versko oskrbo!

V bolnice sodijo bolniki in ne molilnice. Z vsem spoštovanjem, do vernikov, toda menim, da je dovolj, da bolnika obišče duhovnik.

V zaporih, pri takšnem prostorskem pomanjkanju, bi bilo treba najprej razmisliti o tem, da se omogoči zapornikom malo več življenskega prostora. Obiski duhovnikov so menda dovoljeni.

Razmišljanja

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati 1.decembra 2009, je Slovenija "izgubila" še del suverenosti. Okrepila se je moč Evropskega parlamenta glede zakonodaje, proračuna in političnega nadzora. Odločitve Evropskega parlamenta, bodo bolj kot kdajkoli doslej neposredno vplivale na vsakdanje življenje evropskih državljanov.

Ob tem sem se zamislila nad Zakonom o volitvah poslancev v Evropski parlament.

Maastrichtska pogodba je kot podlago volilne pravice opustila načelo državljanstva in namesto tega uvedla načelo prebivališča. Tako ima vsak državljan Unije pravico izvrševati svojo volilno pravico v državi svojega prebivališča, čeprav ni državljan te države.

Mi smo šli do te mere da novela zakona, na predlog službe vlade za zakonodajo odpravlja tudi napako, do katere je prišlo ob implementaciji evropske direktive. Do zdaj je bilo v zakonodaji zapisano, da smejo aktivno pravico uresničevati tisti, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji, zdaj pa se to besedilo spreminja v potrdilo o prijavi prebivanja.

Ob srečanju s poslancema, Tanjo Fajon in Zoranom Thalerjem in poročanju o dogajanju v Evropskem parlamentu, sem pozorno prisluhnila, ko je Zoran Thaler govoril o tem, kako so ljudje, ki nimajo pojma o razmerah in stanju na tistem območju, torej tujci, odločali o nekem delu Balkana.

Spet so mi misli odtavale... Bodo tudi o Sloveniji in Slovencih imeli možnost odločati le tujci? Saj tako že odločajo, v Evropskem parlamentu jih je dovolj. Se zanašamo, da tujci, tako in tako ne bodo izvoljeni?

Majda Potrata mi je dejala, da je tudi ona poslanka iz Maribora, v parlamentu pa mora odločati o zakonih dobrih za vse Slovence.

Hm, to res ni primerljivo! Seveda se strinjam, da ne more delati le v korist Mariborčanov, toda Mariborčani so Slovenci in tudi ona je Slovenka.

Kar je dobro za nekega Italijana ali Avstrijca, pa morda ne bo ustrezalo "ubogemu" Slovencu.

Upajmo na zrelost in treznost presojanja in vladanja Evropske Unije, ki bo resnično zagotovila blagostanje vsem evropskim državljanom, enakopravno uresničevala njihove temeljne pravice in svoboščine, ter pustila tudi majhnim narodom njihov, dokaj samostojen, politični, ekonomski in kulturni razvoj, kar naj bi bil tudi smisel in cilj. Konec koncev, se lahko še vedno odcepimo...

Sindikati

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Nekje v ozadju sem včeraj slišala vprašanje." Ali so sindikati sploh kompetentni..."

Seveda so po zakonu kompetentni, da se pogajajo z vlado. Kar odloči reprezentativni sindikat, velja za vse zaposlene.

Sindikati pa po mojem niso komptentni za to kar počnejo danes, čeprav jim to zakon na nek način dovoljuje.

Naj kar navedem primer (veliko jih je) nekaterih sindikatov iz javne uprave, ko so pred menjavo vlade, lansko leto , izsilili večje plače , le za tiste, ki so imeli nasproti ostalim zaposlenim, na primerljivih delovnih mestih v javnem sektorju, že tako velike.

S tem so še povečali nesorazmerje plač v javnem sektorju.

V osnovi so sindikati predstavniki delavcev in bi morali delovati v njihovo korist, namesto tega se je pri mariskaterem sindikatu, ki deljue danes, pokazalo, da deluje le v korist peščice ljudi, ki morda niso niti socialno ali kakorkoli drugače ogroženi. Trdim, da nekateri sindikalni predstavniki, le iztrabljajo zakonske možnosti za to, da posegajo v samo kadrovanje (v negativnem smislu) in celo vplivajio na samo vodenje, v kolikor to lahko...

Nekateri sindikati si svojo kompetenco očitno narobe razlagajo!

Sama sem že davno obupala nad svojim sindikatom in se iz njega tudi izpisala, sicer malo kasneje, kot večina ostalih iz moje izpostave, ki so ga pred leti množično zapustili. Že če bi pogledal kakšno število ljudi se je takrat, naenkrat izpisalo, bi se človek lahko o tem zamislil.

Sindikati so potrebni, toda ne takšni kakršni so povečini danes!

Naj pove o tem še kdo kaj več, iz svojih izkušenj.

»Ugled javnih uslužbencev v javnosti«

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Včeraj, dne 01.12.2009, sem se udeležila srečanja diplomantov Univerze v Ljubljani; Fakultete za upravo.

Tema: "Ugled javnih uslužbencev."

Kakšen bi moral biti javni uslužbenec po moje?

Predvsem izobražen, fleksibilen, razumevajoč in kar je več kot jasno, pošten (nepodkupljiv), torej takšen, da bi bil v korist, tako državi, kot državljanom.

Žal se danes pogosto zgodi, da če samo omeniš, da kaj ni bilo narejeno prav, ali v kakšnem drugem primeru, naletiš pogosto na aroganco, samovoljnost itd...

Pogovor je nanesel na optimalno število javnih uslužbencev, ki bilo potrebno za kakovostno in kvalitetno delovanje javne uprave, saj pogosto slišimo, da jih je "preveč". Nikoli nisem razumela namiga, zakaj so javni uslužbenci tako dobro zaščiteni?

Po mojem so zaščiteni še premalo, kar lahko preberemo iz časopisov, ki pišejo o napadih na kakšno sodnico ali policista.

Če govorimo o "zaščiti delovnih mest"pa sem že velikokrat poudarila, da država brez javne uprave ne more delovati. Javnih uslužbencev ne morem primerjati z delavci nekega podjetja, ki je prenehalo delovati, ker se izdelkov, ki so jih proizvajali ne da več prodajati. Država upam vsaj, še ne bo tako kmalu propadla in storitve javne uprave so nujne za njeno delovanje.

Dotaknili smo se plačnih nesorazmerij v javni upravi.

Izkazalo se je, da je poskus motiviranja javnih uslužbencev, z zdajšnjim načinom plačevanja, slab!

Vsak sistem napredovanja in vrednotenja tvojega dela, ki je odvisen predvsem od subjektivne ocene tvojega nadrejenega in pogosto ne odraža resničnega stanja tvojega dela je slab!

V zadnjih letih se je pogosto dogajalo, da so se namenoma kršili zakonski predpisi in npr. zaradi pomanjkanja denarja ljudje niso napredovali po pravilih. Vse to je stanje še poslabšalo, pod vprašaj pa postavilo ugled neke pravne države s poudarkom na nediskriminaciji.

Tako je, kot pri dodeljevanju stimulacije, ki jo večinoma niso prejemali, tisti, ki so delali nadpovprečno, ampak tisti, ki jih je določil nadrejeni. Ker denarja ni bilo veliko, so bili to ponavadi eni in isti.

Načeloma, naj bi bil tvoj nadrejeni sposoben objektivne presoje, a vsi vemo da dostikrat ni tako!

Predlagalo se je da bi bila ponovno vrednotena delovna mesta, kot je to že bilo.

S tem se popolnoma strinjam. Prav gotovo, bomo naredili ljudem manj krivic.

V javni upravi je delo večinoma precej rutinsko in specifično in ga nikakor ne moremo primerjati z delom v gospodarstvu. Siljenje tržnih zakonitosti v javno upravo se je pokazalo večinoma za nesmiselno, razen v nekaterih primerih.

Želela bi si, da bi v javni upravi delali uradniki s primerno pravno-formalno izobrazbo oziroma bi imeli pri zaposlitvi prednost tisti, ki so za tako delo v javni upravi izobraževali v tej smeri, pred ostalimi možnimi kandidati , kar bi omogočalo njeno dobro delovanje.

Seveda, naj napredujejo sposobni, le malo nesmiselno se mi zdi, da na upravnem postopku (delo za vsaj visokošolsko izobrazbo) dela nekdo s srednješolsko izobrazbo, nekdo z visokošolsko izobrazbo pa dela na delovnem mestu za srednješolsko ali celo poklicno izobrazbo??? V isti enoti in s približno isto delovne dobe! Ali to računalniško prikazujejo drugače ali pa res ni nobenih kontrol.

Na koncu še nekaj osebnega. Ne razumem logike moje kadrovske službe. Ker sem se nekoč zaposlila kot strokovni sodelavec (s srednješolsko izobrazbo), ne morem biti premeščena na delovno mesto uradnika ( zakon o naši službi to dovoljuje), primerno za mojo (visokošolsko izobrazbo), čeprav imam opravljen "Državni strokovni izpit iz javne uprave"- za VII. stopnjo izobrazbe, ker imajo menda takšna navodila iz ministrstva za javno upravo??!!??

Prednost imajo vsi novi prišleki, z manj delovne dobe ali celo nižjo izobrazbo od moje in tisti, ki prav tako niso še opravili strokovnega izpita primernega za njihovo izobrazbo. Jaz bi temu secer rekla mobbing....a to je že druga zgodba (smeh z grenkim priokusom).

Pohvala in zahvala

Nadja

Policisti na Prešernovi bi lahko resno ogrozili stereotip policaja.

Ko me je nedavno pot zanesla tja, so reagirali prijazno, razsodno in dokaj hitro rešili nesmiselno situacijo.

Ko začnem v družbi pripovedovati, da sem naletela na inteligentne policaje, seveda takoj vse popade smeh. Vendar je res in vesela sem da je to tako!

Osebno se jim lahko le zahvalim.

MNZ "namizni tenis"

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Zjutraj okoli 7.30, v službi 25.11.2009 ugotovim, da nimam več denarnice v kateri sem imela spravljene osebne dokumente.

Zaradi varnosti imam denar, bančne kartice in osebne dokumente vedno ločene.Torbico veliko in globoko, tako da bi mi težko kaj padlo iz nje, pa vendar te možnosti popolnoma ne morem izključiti.

Možgani mi mrzlično delujejo in z gotovostjo lahko trdim, da sem denarnico imela še prejšnji večer. V službo me je pripeljal sin in edina možnost, da bi mi denarnica sama padla ven je bilo stanovanje.

Odidem domov, vendar denarnice ne najdem Prva misel je preprečiti kakršnokoli zlorabo mojih dokumentov.

Telefoniram na 113, na hitro opišem situacijo za vsak slučaj vprašam, če se je našla kakšna dnarnica in prosim za nasvet, kaj mi je storiti v tem primeru.

Svetujejo mi naj se obrnem na prvo policijsko posatajo, in prijavim pogrešanje, kar tudi storim. Dolgotrajna vožnja z avtobusom a kaj morem...

Neprijazni policist me dobesedno nadere, da takih prijav o pogrešanju ne sprejemajo več oni, ampak se to vse uredi na upravni enoti.

Povem, da so mi tako rekli na 113. On pa, da tega očitno ne vedo in naj kar njih vprašam zakaj so to rekli.

Zapustim policijsko postajo in telefoniram na 113, ter povprašam zakaj so mi svetovali napačno. Glas na oni strani, mi reče naj se vrnem na policijsko postajo in da bo on govoril s pristojnim policistom, da me sprejme.

Objasnim, da mi je zaradi prejšnjega ravnanja policista neprijetno, vendar se vseeno vrnem. Sprejme me drugi policist, prav tako precej neprijazen in me z malo več besedami enako odslovi. Izrazim zaskrbljenost zaradi zlorabe osebnih dokumentov in se čudim, da tega ne morem več prijaviti na policiji. Odgovor je, da bi lahko, če podam kazensko ovadbo. Proti komu?

Ne morem zatrdno reči, da mi je denarnico nekdo ukradel, ker storilca nisem videla, še enkrat lahko opišem le okoliščine in mnenje, da sem dokumente primerno shranjevala, ter ponovno izrazim bojazen, da ne glede na to ali je bil identifikacijski dokument ukraden ali zgubljen lahko pride do zlorabe. Ne, odgovor policista je jasen, da na policiji po njegovem lahko oddam le kazensko ovadbo, a celo sum kraje lahko podam kar na Upravni enoti. Zapisnika o pogrešanju identifikacijskega dokumenta na policijski postaji ne morem dobiti!

Jezna, ker zgubljam čas po nepotrebnem in bi vse to lahko že uredila na Upravni enoti, še enkrat pokličem na 113 in povem, da ni v redu, da mi dajejo napačne napotke in tam se mi začuda opravičijo.

Na Upravni enoti Lj. želi referentka policijski zapisnik, da sem skrbno ravnala z dokumentom in prijavila pogrešanje??? Še enkrat pojasnim situacijo in povem, da sem bila dvakrat na policijski postaji in zapisnika nisem mogla dobiti.

Referentka vztraja glede zapisnika! Svetuje mi da se obrnem na prvo policijsko postajo.

Očitno gre za skrbnost ravnanja z dokumenti.

Če ne bi bila skrbna ne bi dokumentov, denarja in bančnih kartic spravljala ločeno.

Če ne bi bila skrbna, bi pogrešanja ne prijavila takoj, ko sem ga ugotovila in ugotovila sem to v zelo kratkem času.

Če ne bi bila skrbna, bi ne izrazila bojazni za zlorabo.

Noge me že pošteno bolijo, vendar hočeš nočeš, se moram odpraviti na prvo policijskopostajo. Vsaj tam so človeški,a tudi tam mi pojasnijo, da takšnega zapisnika o pogrešanju osebnih dokumentov ne morem dobiti(??!!).

Edina opcija je, da podam kazensko ovadbo, če po krivem podam kazensko ovadbo, bom krivec jaz! Ne morem trditi, da mi je nekdo denarnico ukradel, ker storilca jasno nisem videla in hkrati trdim, da sem z dokumenti skrbno ravnala.

Nikakor ne morem razumeti, da ne morem (kjerkoli že) dobiti preprostega zapisnika o pogrešanju, saj gre vendar za identifikacijski dokumnt, kjer lahko v vsakem primeru pride do hudih zlorab, hkrati pa ga od mene zahtevajo!

Zapisnik končno dobim sicer malo netočno napisan a mi je že vseeno ( v resnici sem hvaležna, da ga sploh imam v rokah) na upravni enoti, kjer prisedem k neki drugi referentkin ta mi razloži, da lahko vse to uredim kar tam in mi ni potrebno hoditi na policijsko postajo.....???????!!!???

Ne sprašujte, zakaj se borim za kvalitetno javno upravo in dobro strokovno podkovane (primerno izšolane) ljudi v njej!

P.s.

Še mimogrede, uradni jezikv upravnih postopkih je slovenščina in lepo bi bilo, ko bi začeli na uradih pisati najprej ime in potem šele priimek. Menda se da to tudi programsko urediti!

Isto-spolno starševstvo

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Očitno obstajajo tudi ljudje istega spola, ki se ljubijo in spoštujejo in si želijo ustvariti skupen dom, posledično pa tudi družino. Načeloma odobravam drugačnost in če takšni ljudje so, naj imajo pravico živeti skupaj!

Sprehajala sem se po mestu in srečala takšen par. Dva moška, eden oblečen v žensko. Čeprav razumsko to sprejemam, moram povedati, da sem doživela nekak, šok, čustveni, pretres in zmedenost, počutila sem se nelagodno, pri tem sem v hipu pomislila:

»Kako naj bi se počutil, v svojem normalnem duševnem razvoju, otrok ki ima dve mami ali dva očeta?«

Če se jaz, kot odrasel človek, ki te stvari razumsko sprejemam počutim raztreseno in zmedeno, ko vidim moškega oblečenega v žensko, ki se samo sprehaja (ne objema ali celo poljublja) z drugim moškim, kako bi to vplivalo na otrokov razvoj?

Ne dvomim , da bi otroku isto-spolni par, ki se ima rad nudil vso ljubezen in oskrbo. Tudi otroci so zelo prilagodljiva bitja.

Kaj pa otrok in njegove pravice?

Kako bi se ob tem počutil otrok?

Tu ne bi poudarjala le otrokove izpostavljenosti, pač pa gre za njegov normalen osebnostni razvoj (ne govorim le o spolni usmerjenosti).

Sem velik zagovornik otrokovih pravic! O vprašanju posvojitve otrok (mnogokrat so ti otroci prišli v rejništvo iz neurejenih družinskih razmer in so že v rani mladosti doživeli razne čustvene pretrese), isto-spolnih partnerjev, bi morala povedati stroka kaj več!

Plačna nesorazmerja v javni upravi

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Pavlinič Krebsova za STA: Želim, da bi se sindikati odločili za odpravo napak in plačnih nesorazmerij (intervju)*

*vir: http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1425846

Če se ne motim, so prav nekateri sindikati s svojimi zahtevami povzročili nekatera plačna nesorazmerja v javni upravi in seveda prejšnja vlada, ki jim je te zahteve, brez "dobrega premisleka", odobrila.

Kaos v javni upravi

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Žurnal, 18.07.2009, naslovnica. Kaos v jvni upravi

1. Ministrica Irma Pavlinič Krebs ugotavlja,da je po

zadnjih reformah na višjih delovnih mestih, kakršna bi jim

na izobrazbo pripadala, več javnih uslužbencev

kot kdaj koli prej.

Preberem in sponatano se mi vsili vprašanje; Ali bo ministrica kdaj preverila tudi nas, ki imamo primerno - visokošolsko izobrazbo z državnim strokovnim izpitom, pa ne moremo priti do primernih delovnih mest, ker so le ta zasedena z ljudmi, z nižjo izobrazbo (nekatera od nedavno tega, z novo reorganizacijo).

Pred kratkim je pri nas prišlo do reorganizacije in naivno sem upala, da se bodo te stvari uredile. NE! Ni govora, le še več ljudi z manjšo izobrazbo ali z manj delovnimi izkušnjami je pridobilo! Kje sem pa jaz? Najbrž nisem edina!

V začetku leta sem se pritožila, da sem lansko leto (po stratistiki) naredila veliko in sem bila celo v samem vrhu po narejenih dokumentih in ne norem razumeti, zakaj sem tako slabo ocenjena in zakaj vsaj na količino dela nisem dobila kakšne točke, pa so mi "za kazen" dodelili delo, ki ni več računalniško merljivo, da si bom zapomnila!

Danes je situacija preprosto taka in to trdim in se da preveriti, da imjo ljudje s poklicno, osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo in celo manj delovne dobe kot jaz, precej večjo plačo kot jaz, z visokošolsko in državnim strokovnim izpitom. Zakaj in kakšne psihofizične sposobnosti imajo, da so tekom let tako zelo napredovali brez šol in dodatnih znanj, jaz pa ne pridem nikamor ali tisti, ki so kot jaz šudirali ob delu pa to končali precej, precej kasneje kot jaz ? Bom tudi jaz kdaj prišla na vrsto? Je to kašen prav?

V času svojega službovanja, sem lahko ugotovila, da so se vse moje prošnje za kakšno dodatno izobraževanje vedno nekje izgubile... Kje so enake možnosti za vse? Vse to bi še razumela, če bi morala biti za kaj kaznovana (s tem ne mislim kaznovanosti zaradi tega, ker sem se pritožila glede ocene), pa žal nisem noben zločinec in menim, da znam biti zelo dobra delavka.

Bo to sistem zdržal? Ne more! Če se bodo delovna mesta dodeljevalja po všečnosti posameznikov in ne po znanju in dobremu delu, tega sistem prav gotovo ne more dolgo zdržati! Če bomo sposobne in dobre delovce odrivali na stranski tir in in delovna mesta zapolnjevali po "obrazih" in ne po znanju, potem lahko fakultete kar ukinemo. Sposobne delavce s tako degradacijo potisnemo v kot in ne bodo več dobri delavci! Komu to koristi?

Zakaj sprejemati celo toliko novih ljudi. če so še neizkoriščeni potenciali med že zaposlenimi?

Ljudje, ki so se šolalali za delo v javni upravi, bi morali prav gotovo tu imeti prednost pri zaposlovanju, razen, če je zahtevano za neko delovno mesto točno določen profil (npr. na urbanističnem oddeleku; dipl.uni.gradbenik..itd) .

Tako pa se dogaja da na delovnih mestih primernih za delo za višjo- ali visokošolsko izobrazbo delajo ljudje s srednješolko ali celo poklicno izobrazbo, ali ljudje, ki so študirali nekaj čisto drugega in ima to prav malo veze z dotičnim delom, tisti, ki so primerno študirani pa ostanejo kjerkoli že...

Le čevlje sodi naj kopitar!

Gospa ministrica veliko sreče in uspehov vam želim pri odkrivanju nepravilnosti in reševanju kaosa v javni upravi!

Se tako legalno krade?

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

V naši demokratični državi ne smeš reči, da si pridno delal in pripomniti, da se ti zapis ocene tvojega neposrednega šefa ne zdi pravičen, ker si za to kaznovan (ni treba razlagati od koga). ne napreduješ, čeprav bi po zakonsko urejenih predpisih moral!

V naši demokratični državi ne smeš reči, da vendar ne daješ ugovor na zapisnik(kateri??!!?), ampak konkretno ugovor na informativni izračun dohodnine, ker ti bo raferentka jasno nakazala možnost, da vračila ne boš dobil že septembra ampak malo kasneje, ker se lahko kaj "zakomplicira", če se ji bo zdelo da si tečen!

Potem že obupano vprašaš, kdaj boš dobil povrnjeno preveč plačano dohodnino oziroma vsaj odlčbo iz leta 2006 in referent tega ne ve!!!!!

Je to pravna in socialna država???

Pri moji majhni plači sem računala, da bom dobila nekaj preveč plačanega nazaj!!! Bližajo se počitnice in še vsakemu po en obrok znanastvenega magisterija je treba plačati mojema sinovoma!

In zdaj nič od denarja, ki mi ga država dolguje, nekaj še iz leta 2006 in še narobe obračunana dohodnina za leto 2008, ne po moji krivdi!!!

To je več kot nekaj sto EUR manj denarja!

Pri moji plači !!!

p.s.

Vse skupaj mi deluje nekako takole. Človek pride v trgovino in plača s sto eur, ker pa je rekel nekaj, kar blagajničarki ni bilo všeč ali pa ji ni všeč on sam, mu blagajničarka noče vrniti denarja in mu ga "za kazen" preprosto ne vrne???!!!???

Davčna; finančna policija

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Prejšnji mesec sem prejela priporočeno pismo, v katerem mi Iz Davčnega urada sporočajo, da so zadevo sicer pozitivno ocenili (odobrili) in da jo vračajo prvostopenjskemu organu v nadaljnji oziroma, lahko bi rekla zaključni postopek.

Gre za mojo dohodnino iz leta 2006!!!!??!!

(po takrat veljavnem zakonu mi morajo tako, preplačano, dohodnino vrniti z obrestmi vred; denarja mi seveda še niso nakazali)

Leta 2007 je bilo vse spet v mejah normale in letos...

No, letos sem pozorno spraševala "Vido", virtualno davčno "uslužbenko", ki mi je povedala, da bo moj izračun dohodnine predvidoma poslan 08.05.2009. Sicer je to ponavljala tudi ko smo bili 09.05.2009, a to je najbrž tehnična napaka.

Izračun dohodnine sem prejela šele 12.05.2009 in se zgrozila, saj je bilo v njem nekaj očitno narobe. Informativni izračun se je razlikoval od tistega, ki sem ga izračunala sama in kaj hitro sem uganila, da mi niso upoštevali kot davčno olajšavo obeh sinov.

Res, da za enega davčne olajšave ne morem uveljavljati skozi vse leto, ker se je ob koncu leta zaposlil (prej je imel status študenta), vendar sem to pravočasno sporočila, tako v moji službi, kot davčni upravi, poleg tega pa sem, Januarja 2009, poslala po pošti koga in do kdaj bom uveljavljala kot davno olajšavo!

Torej z moje strani vse v redu, davčni izračun pa očitno napačen, če od mene zahtevajo še še cca 170 EUR doplačila!

Ko že toliko govorimo o FINANČNI POLICIJI, bi predlagala, da kot reden predmet uvedemo na Univerzi v Ljubljani, na Ekonomski fakulteti FORENZIČNO RASČUNOVODSTVO!

Naslednji moj predlog pa je, da malo "prečešemo" najprej Ministrstvo za finance oziroma njegove organe v sestavi!

Lep pozdrav,

Nadja Kreft, dipl.upr.organizatorka z državnim strokovnim izpitom in buto cca 1000 EUR, ter neto cca 700 EUR plače, po 28.letih delovne dobe v javni upravi oz. državnih organih; trenutno spadam pod Ministrstvo za finance (organ v sestavi).

Začeti bo treba pri temeljih!

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Borut Pahor je sedanjo krizo primerjal s potresom, Slovenijo pa s hišo, ki ni potrebna samo majhnih popravkov, temveč je potrebo utrditi tudi njene temelje, je zapisano v Dnevniku.

Dnevnik.si http://www.dnevnik.si/video/3576lovenija

Bravo, res je in vsi se moramo za to potruditi po svojih najboljših močeh!

Pozitivna kritika!

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Eno je kritizirati in se pritoževati vse počez, drugo pa je opozarjati na probleme, ki pestijo naš sistem, našo družbo...

Ničkolikorat sem poudarila, da če problema ne poznaš, ga tudi ne moreš začeti reševati!

Če problema ne poznaš, pa to še ne pomeni, da ga ni!

Toliko bolje, če nekdo nek problem pozna in predlaga zanj še domnevno rešitev!

Vsekakor ne bomo rešili ničesar, če bomo stvari pometali pod preprogo, kajti prej ali slej bodo"udarile" ven.

Pravzaprav, bi bilo lepo imeti neko neposredno stran, ki bi jo naši "izvoljeni" redno prebirali, kjer bi se ti problemi lahko izpostavili in bi se pretehtale možne rešitve.

Ljudje bi lahko na tej strani dejansko opozorili na dogajanja,na probleme ali pa pohvalili, kar je dobrega in bili prva opozorilna luč, da je treba nekje nekaj preveriti.

Nikoli ne bo vse popolno in nikoli ne bodo vsi zadovoljni, morda se lahko vseeno kaj uredi in to na zelo preprost način.

Vsi si želimo živeti v neki pravni in socialni državi. Mnogo ljudi je volilo SD ravno zaradi tega, ker so se preprosto naveličali nesmislov prejšnjih vlad.

Ljudje doživljajo stiske, krivice, vidijo nepravilnosti, šibkosti sistema in se vendar po večini ne želijo ali pa se celo ne upajo izpostavljati v javnosti.

Če so nekomu kršene temeljne pravice in svoboščine, to ni stvar le posameznika ali skupini, ki mu jih krati, ampak stvar države, ki z Ustavo in zakoni jamči, da se to ne sme dogajati.

Če se kršijo zakoni in se z raznimi podzakonskimi akti prejudicira zakone same iter se s tem poruši hierarhija prvnih aktov, to ni stvar posameznika ampak države....Če so v zakonih "luknje", ki se jih da precj enostavno "zakrpati" in bi bilo to dobro za vse ljudi potem ne vidim razloga, da se to ne stori. Predvsem pa je delo v javni upravi (s tem mislim vso, oziroma širšo javno upravo) stvar države in ne le nekih posameznikov.

So tudi drobne stvari, ki se morda marsikoga ne bodo niti dotaknile v njegovem življenju, vendar če bi se, bi bilo precej hudo!

Ravno ljudje z različnimi izkušnjami lahko opozorijo na takšna dogajanja. To naj se ne jemlje kot pritoževanje ali kritiziranje vsega počez, ampak opozarjanje in poskus, da se pripomore k izbolšanju sistema.

Predvidevam, da bi lahko s tem marsikaj slabega zatrli že v kali. Z vzpostvljanjem reda, pa bili pozitiven vzor in opozorilo, da je današnja vlada avtoriteta (simbol pravičnosti, demokracije in zaupanja), ki jo je treba spoštovati, ker je vredna tega!

Odvetniki

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Zdnje čase je bilo mnogo polemik okoli odvetniških tarif.

Odvetniki so ljudje, ki morajo včasih braniti tudi moralno oporečnega človeka, torej je v tej smeri debata odveč( roko na srce, tega marsikdo ne bi zmogel)!

V naši državi kar "lepo uspevajo", predvidevam, da ni potrebno razlagati zakaj!

Malo zlobno rečeno:"Včasih se sprašujem, če so pravni akti namerno napisani tako, da ustvarjajo konflikte ali službe, ki bi morale nadzorovati delovanje zapovedanega, namerno ne učinkujejo, tako da se ustvari čimveč nesoglasij?"

Šalo na stran! Nekaj me pri vsej stvari moti. Ne moreš odkloniti pacienta, ki pride v ambulanto, ne moreš odkloniti kupca v trgovini, ne moreš odkloniti nekomu postrežbe v rstavraciji....

Odvetnik lahko mirno odkloni tvoj primer! Ponavdi so to primeri, ki ne prinašajo veliko denarja in so le v "napoto" nekemu odvetniku, za klienta pa morda lahko nastane velika šloda. In tudi nastane! Posledice so lahko daljnosežne (ne govorim samo o kazenskem pravu)!

Sprašujem se kam se lahko tak človek zateče po pomoč (že tako si ljudje težko privoščijo odvetnika, ker je to precej drago) in kaj bomo storili v tej smeri? Prepustili ljudi dobri volji odvetnikov in našega trenutnega pravosodnega sistema? To je tako, kot bi vrgli kos mrhovine lačnim levom.

»Pojma nimam« stane!!!

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Kdaj bomo začeli konkretno urejati stvari in ne samo čvekati? Povedala bom zgodbo, ki je žal odraz našega neurejenega sistema in družbe v kateri živimo, posledica dosedanjih vladavin in od naše sedanje vlade pričakujem, da bo stvari polagoma začela spravljati v red in ta red tudi obdržati, kar moram priznati ne bo lahko.

Tole ni odlomek iz kakšne humoristične nanizanke ampak drobec vsakdana, ki je sestavni del našega življenja.

Takole pred kakšnim mesecem sem dobila vabilo za Narok na sodišče, sicer ne takšno, kakršno so me na fakulteti učili, da bi vabilo moralo izgledati, vendar je bilo vabilo. Ker se mi ni niti sanjalo za kaj gre sem si ogledala sodni spis. Naj bi šlo za neke položnice iz leta 2004, ki sem jih imela seveda plačane in sem ta dokazila sodišču tudi posredovala (že ob predlogu za izvršbo).

Naivno sem vprašala, zakaj mi ne izdajo sodbe v imenu ljudstva, saj imajo vse črno na belem. Tožbo in dokazila o plačilu, meni se je zdela stvar stvar urejena in zaključena! Zakaj se to že leta valja po sodišču?

Kako naivno! Naj se obrnem na podjetje, ki me toži. Dobro. Podjetje je tožbo na Naroku umaknilo, ker je bilo vse poravnano.

Potem sem vprašala mladega predstavnika podjetja, ki me je tožilo, zakaj so me sploh tožili, ker jaz nisem vedela..

Odgovor je bil: »Pojma nimam, bom poizvedel!«

(mladenič ni nič kriv, saj je opravljal le delo, ki so mu ga naložili)

Torej bila sva uradno na Okrajnem sodišču, kjer se je uradno izvedel umik tožbe in nihče od naju ni zares vedel, zakaj gre!

Sedaj se sprašujem:

!. Čemu služi 355.člen Obligacijskega zakonika?

2. Zakaj se je prejšnja vlada tako borila za ukinitev 376.člena Obligacijskega zakonika, kljub nasprotovanju Ustavnega sodišča? Kajti to lahko pomeni, da če bi bil nekdo res dolžan,celo kakšno malenkost, bi ob maratonskem sojenju naših sodišč, na koncu moral prodati stanovanje, da bi poplačal obresti!!!

3. Zakaj se nihče ne drži 6.člena EKČP(Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah) – Sicer pa je tako že ustaljena praksa.

Moj predlog za razrešitev tega gordijskega vozla je, da naj se zakonsko določi najdaljši rok v katerem bodo spori majhnih vrednosti morali biti rešeni! Recimo največ (2)dve leti. Ali pa naj se vsaj ponovno uvede 376. člen Obligacijskega zakonika. Uradni arhivi plačil se hranijo le tri leta. Kaj pa potem? Ne hranijo vsi ljudje dokazil o plačilu 10-15 let, kot jaz, saj jih ščiti 355.člen Obligacijskega zakonika.

»Pojma nimam« stane, denar, čas, sodno dvorano in živcev!!!!

Delovna uspešnost javnih uslužbencev

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Javni uslužbenci so osebe, ki sklenejo delavna razmerja v državnem organu, upravi lokalne skupnosti ali pri osebi javnega prava.

Da velikokrat slišimo, da javni uslužbenci tako in tako nič ne delajo, je to zaradi tega, ker imajo ljudje običajno negativno mnenje o upravi, ker se po njihovem upravlja v pisarnah, uprava je ljudem neprijazna, terja od ljudi številne dokumente in postopki se dolgo vlečejo, kljub temu, da bi se morali zavedati, da je javno upravljanje ali splošno-družbeno upravljanje, upravljanje s tistimi družbenimi zadevami, za katere je zainteresirana družba v celoti (splošni družbeni interes).

Vendar ljudje pogosto zamenjujejo pojem uprave z birokratizacijo. Ta je tista, ki ljudi moti, ker se pogosto povzpne čez svoje pristojnosti in ne opravlja svojega dela po pravilu stroke.

Morda se je tudi zaradi očitkov nedelovanja ali prepočasnega delovanja, ter seveda, zaradi racionalizacije organizacije uprave, porodila zamisel o ocenjevanju dela javnega uslužbenca .

Plačilo za uspešnost naj bi bila neka nagrada in spodbuda za dobro opravljeno oziroma nadpovprečno dobro opravljeno delo nekega javnega uslužbenca.

Ker pa je denarja vedno primanjkovalo se je to izplačevaje uspešnosti nekako skazilo in »uspešnost« se je začela izplačevati po dogovoru, kasneje pa le še po všečnosti, enostavneje povedano, kolikor si se znal dobro prilizovati svojemu nadrejenemu.

Izplačevaje uspešnosti se je popolnoma izrodilo in ne dosega svojega namena. Dogaja se ravno nasprotno! Marsikdaj se zgodi, da dobijo nagrado, ne tisti, ki zares pridno delajo, ampak tisti, ki znajo z besedami prikazati da delajo oziroma se "delajo da delajo".

In kako lahko pride do tega. Ocena uspešnosti je subjektivna ocena tvojega neposrednega nadrejenega in če je realna, tega tako in tako nihče ne preverja!!!

Danes sem dobila obvestilo o ocenjevanu javnega uslužbenca od meseca 01.08.2008 do 31.12.2008.

Naj povem, da so moji sodelavci ( celo tisti,ki me ne marajo) tokrat samo zmajevali z glavo in se niso mogli strinjati s tem.

Znanja in strokovnost (imam previsoko izobrazbo za svoje delovno mesto. Končala sem Fakulteto za upravo, opravljen imam Državni strokovni izpit, delam pa na delovnem mestu za V. stopnjo izobrazbe in v 20. plačnem razredu)……………………………….................................................0 točk

Kakovost in natančnost (trudim se, objektivno, kdor veliko dela, ima več možnosti da se kdaj zmoti, nihče ni nezmotljiv, napake poskušam v čim krajšem času popraviti)………………….......................................................0 točk

Odnos do dela in delovnih sredstev ( večinoma sem v pisarni, tudi takrat ko imajo drugi še odmor za kavo)……………………………………………..0 točk

Obseg in učinkovitost ( od sedmih v tej pisarni smo v zelo kratkem času ostale le tri, od tega gre kdaj katera na bolniško in dopust, tako da je isti obseg dela porazdeljen na precej manj ljudi. Letos obdelanih že cca 3000 dokumentov - samo uvoznih)…………………………………………………………………..........0 točk

Inovativnost (Nemogoče je karkoli predlagati, ker dobiš odgovor, da se ne smeš vmešavati v organizacijo dela)……………………………………………...0 točk

Ker nisem mogla verjeti svojim očem, sem šla takoj pogledat v statistiko, kjer je jasno zapisano (po uporabnikih – podatki o obdelanih dokumentih za vso Slovenijo), da sem v samem vrhu, med tistimi, ki so naredili veliko oziroma največ (podatkov ne smem objaviti, ker so pač tajni).

Naj mi prosim kdo to pojasni!!! Torej se lahko »razpočim« od pridnosti, če se bo moj šef odločil, da ne delam, bo ostalo to dejstvo in pika!

Kar pa je najhuje, da bo ta subjektivna ocena krojila mojo nadaljno usodo in vplivala, tako na napredovanje, kot na samo plačo!

Prepričana sem, da nisem edina, ki se ji je kaj takega zgodilo in sprašujem se čemu to ocenjevanje sploh služi, če ne več svojemu prvotnemu namenu .

Delavec, ki se mu zgodi krivica, težko hodi z veseljem v službo in logična posledica je da ne bo delal več s tako vnemo, kot bi moral.

Predlagam, da se stimulacija v javni upravi ukine, regres in povišanje plač pa naj ostane, kot je bilo že določeno in sprejeto.

Pohvala mariborskim prometnim policistom

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Sobota, čemeren dan (malo je deževalo, malo snežilo). S sinom sva se vračala s pogreba, iz avtoceste v mariborsko gnečo. Sin, ki je izredno dober in tudi previden voznik je vsakič, ko smo se v koloni popolnoma ustavili to nakazal s štirimi utripajočimi lučmi - `zaradi varnosti`, je pripomnil.

Vedno pa se najde nekdo, ki ne upoštva vremenskih razmer in tako se je zgodilo, da je z neprilagojeno hitrostjo nekdo zapeljal v, na mostu stoječe avtomobile, zadel avto za nama, tega pa je seveda vrglo v naju...

Verižno trčenje!

Kljub temu, da Maribora ne poznam dobro in sem policistom v zmedenosti vedela sporočiti le, da se nahajmo na dravskem mostu (kot iz tistega vica, katera reka teče pod dravskim mostom), so bili na kraju nesreče v petih minutah, zavarovali kraj nesreče, poslikali, popisali, kar je bilo nujno narediti na kraju nesreče in ostalo, ko so nas dokaj hitro umaknili s cestišča na kraj , kjer nismo več ovirali prometa.

Nimam kaj reči, le bravo in tako se dela! Hitro učinkovito in dobro opravljeno!

Še enkrat, vso pohvalo mariborskim prometnim policistom, ki so v tem primeru, prav gotovo lahko za vzgled tudi ostalim kolegom.

Plače v javnem sektorju!

Nadja — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

K pisanju sta me je spodbudila dva bloga na to temo.

Najprej ne razumem ljudi, ki nimajo pravilnih ali pa imajo pomankljive podatke in se spuščajo v stvari, o katerih ne vedo dosti.

Nekoč sem že zapisala, da smo po osamosvojitvi Slovenije naredili s plačami pravo "čudo". Najprej za nekaj časa tajnost plač, potem razni dodatki, ki so se podeljevali nekontrolirano in ko so plače ponovno postale javne, se je izkazalo, da so na podobnih (primerljivih) delovnih mestih, ljudje precej različno plačani.

Da se je nad vsem tem izvajalo premalo nadzora, sploh ne bi posebej omenjala.

Imam visokošolsko izobrazbo in opravljen državni strokovni izpit, vendar še vedno delam na delovnem mestu s srednješolsko izobrazbo (zaposlena sem v državnih organih in spadam pod Ministrstvo za finance). Moja neto plača znese okoli 760 EUR!!!!

Seveda imajo moje kolegice z nižjo izobrazbo precej večje plače. Torej, tudi tiste, ki so imele nekoč manjšo plačo od moje.

Glede na to, da sem pridna delavka in nisem kakšen kriminalec, bi si želela predvsem to, da bi se take stvari uredile. Menim da denar je, vendar je precej neenakomerno in po mojem mnenju neprimerno razporejen.

V novem letu si želim, da bi se te stvari uredile, saj najbrž nisem edina v takem položaju.

Želim si, da bi se izvajal večji nadzora nad temi stvarmi.

Izobraženi uradniki so pomembni, saj se s tem prihrani marsikatera nevšečnost, ki nastopi zaradi nevednosti.

S primerno izobraženimi uradniki lahko prihranimo veliko časa in nepotrebnih zapletov, kar pomeni navsezadnje tudi velik prihranek denarja.

Želim si da bi se v službah odpravila diskriminacija in da ne bi bilo potrebno zamenjati 10 delovnih mest, da bi človek(ženska) dosegel tisto, kar bi moralo biti samo po sebi umevno!

Vsem skupaj želim srečno in uspešno NOVO LETO!