Red Book feed

Izlet na Krvavico

AndrejGrilj — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Vikend je minil, dež tudi. Se je pa začel nov delovni teden. Na srečo smo si lahko udeleženci izleta na Krvavico baterije napolnili v čisti in neokrnjeni naravi. Prav lepo, da je le par km od Trbovelj ali avtoceste takšna lokacija.

Vremenska napoved sicer ni bila idealna, vendar se nas je vseeno zbralo pet dobro opremljenih planincev. Poudarek na opremljenih, saj je izlet v športni obutvi in brez palic v deževnih dneh vsaj neumnost, da ne uporabnim še kakšne druge besede. Tako korenine, kot kamni namreč postanejo spolzki kot led. Pozimi (v dneh, ko je poledica) pa verjetno le redki obujejo tekaško obutev.

Udeleženci smo avtomobile pustili pri cerkvici na Vrheh in se podali po dobro vzdrževani poti proti severozahodu v občino Tabor. Naš prvi postanek je bila Zajčeva koča, kjer nam je izredno prijazna oskrbnica postregla s čajem, pecivom in pogovorom. Sledil je vzpon na vrh Krvavice (dokaz, da nam je uspelo, je priložena fotografija). Na vrh smo se povzpeli po južni poti, ki poteka ob robu pečine. Vzpon je možen tudi po severni strani, vendar bi za to pot priporočil alpinistično opremo.

Izlet je bil vsekakor zelo prijeten. Vsem, ki radi obiskujete hribe, vzpon na Krvavico vsekakor priporočam, saj je z vrha prelep razgled na Čemšeniško planino, Kamniško-Savinjske alpe in v oddaljenosti tudi na Julijske alpe in Pohorje.

Okrogla miza - tretja razvojna os

AndrejGrilj — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Tako...okrogla miza je bila izpeljana, sedaj pa lahko zapišem par informacij o njenem poteku.

Kot je bilo navedeno že v vabilu, so bili gostje okrogle mize Patrick Vlačič, France Križanič in Bojan Režun, vsi nesporni strokovnjaki na svojih področjih. Obiskovalcev je bilo sicer relativno malo, saj se jih je udeležilo samo cca. 20, kar je škoda, saj je bila tema okrogle mize ključna za gospodarski razvoj Trbovelj in Zasavja.

Omenim naj še, da je dan pred okroglo mizo v Sevnici potekalo srečanje županov občin ob analiziranih trasah hitre ceste, vendar informacije, ki sem jih uspel pridobiti, niso razveseljujoče, saj so kot najbolj optimalno traso določili "sredinsko" traso, ki poteka skozi Laško in Rimske toplice. Zanimivo je, da je bila konec leta 2006, ko je bila analiza različnih tras že opravljena, kot najbolj optimalna določena "zahodna" oziroma zasavska trasa hitre ceste. Upajmo, da bodo v prihodnosti opravili še kakšno analizo in da bo zasavska trasa spet postala najbolj ustrezna.

In zakaj se jaz sploh zavzemam za izgradnjo hitre ceste skozi Zasavje? Ker povezava na transportno infrastrukturo pomeni okno v svet, možnost za gospodarski in družbeni razvoj območja. Nesporno dejstvo je, da se je Trbovlje začelo razvijati ob prihodu železnice, ko je železnica predstavljala največjo stranko rudnika, hkrati pa je omogočala transport premoga in izdelkov ostalih trboveljskih tovarn do strank najprej v Avstro-Ogrski in nato v Jugoslaviji - ter tudi čez mejo naše tedanje države.

Poleg tega bo hitra cesta povezava k nam privabila mlade, katerim sto prevoženih kilometrov dnevno (do službe ali fakultete) ne predstavlja ovire. Ovira pa je trenutna cestna povezava do Ljubljane ali Celja, saj potrebujemo do Ljubljane dobro uro, do Trojan ali Prebolda (nam najbližjih avtocestnih priključkov) pa približno pol ure. Zveni malo. Ampak pri tem je potrebno poudariti (ne)kvalitetne ceste, počasne voznike tovornih vozil in občasne prometne nesreče. Posodobitev zasavske ceste zagotovo ne bo zadoščala.

Naj pa na tem mestu odgovorim še kritikom, da bo zasavska hitra cesta potekala skozi predore in preko viaduktov in da to ni poceni. Na okrogli mizi smo izvedeli, da geomehanske lastnosti predlagane trase niso problematične. Tudi najdaljši predor pod Podmejo ne bi predstavljal velike ovire, saj imajo gradbinci številne izkušnje z objektov, kot so trojanski ali šentviški predor ali cesta čez Rebrnice. Poleg tega bi cesta med Trbovljami in Hrastnikom potekala skozi sedaj ekološko uničeno območje, katerega bo prej ali slej potrebno sanirati - to pa tudi ne bo zastonj.

Za zaključek...hitra cestna povezava skozi Zasavje je nujna, saj brez nje naše gospodarstvo nima svetle prihodnosti. Tudi analize kažejo, da je zasavska trasa optimalna rešitev. Zakaj je bila sedaj izbrana sredinska varianta 3. razvojne osi? Na to vprašanje naj si odgovori vsak bralec sam.

Vinska vigred

AndrejGrilj — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

V soboto, 17.05.2008, sem se v organizaciji Turističnega društva Trbovlje udeležil tradicionalne, že 26. Vinske vigredi v Metliki. Slabi vremenski napovedi navkljub, se je proti Beli krajini odpeljal povsem poln avtobus, na katerem so nam že kmalu po odhodu postregli s tradicionalnim trboveljskim prigrizkom mandeljčki.

Pot nas je vodila ob Savi navzdol, kjer smo lahko opazovali gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi, k čimer so sodile tudi številne polovične zapore glavne ceste Celje - Krško. Glede na napovedi, lahko tovrstne gradnje v prihodnjih letih pričakujemo tudi v Zasavju.

Ko smo prispeli v Metliko, nas je pozdravila lokalna vodička, ki nas je najprej popeljala skozi Mestni trg do farne cerkve Sv. Nikolaja, ki je bila prvič omenjena že leta 1334, vendar je bila zaradi turških vpadov večkrat požgana; sedanjo cerkev so posvetili leta 1759. Sledil je ogled Metliškega gradu, ki je bil prvič omenjen leta 1456, sedaj pa se v njem nahaja Belokranjski muzej, v katerem smo lahko spoznali življenje belokranjcev v zgodovini. Po ogledu muzeja smo se sprehodili še med stojnicami, kjer so lokalni obrtniki predstavljali tradicionalne obrti, kot so naprimer izdelava pisank, kovaška obrt in izdelava pletenih predmetov.

Ob 16. uri smo zaključili z ogledom Metlike in avtobus nas je odpeljal do kmečkega turizma Jakljevič, kjer so nam postregli z dobrim kosilom, lastnik pa nas je odpeljal tudi v vinsko klet. V Zasavje smo se vrnili v poznih večernih urah in prepričan sem, da smo bili vsi udeleženci navdušeni nad izletom.

Sedaj, ko premišljujem o dnevu v Beli krajini, ugotavljam, da so Belokranjci zelo prijaznji ljudje, v njihovi regiji pa se nahajajo številne lepote, ki jih obiskovalec ne more spoznati v enem dnevu. Zato se bom tja zagotovo še vrnil.

Onesnaževanje v Trbovljah

AndrejGrilj — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

V ponedeljek, 12.05.2008, je v Trbovljah potekala seja občinskega sveta, kjer sta bili glavni točki rebalans proračuna (spremembe so bile marginalne in ga bom v tem blogu izpustil) ter okoljska problematika v Zasavju in Trbovljah.

Že v preteklih letih smo Socialni demokrati opozarjali na posamezna, okolju škodljiva dejanja, na predlog proračuna za fiskalno leto 2008 pa smo podali amandma o izvedbi raziskave o zdravstveni orgoženosti občanov, ki se trenutno še izvaja.

Točka dnevnega reda na temo okolja je bila dnevnemu redu dodana na zahtevo občinskih svetnikov, kjer smo bili svetniki Socialnih demokratov sopodpisniki pobude. V obdobju pred sejo so med prvopodpisanim in vodstvom občine potekala usklajevanja, kaj bo relevantno gradivo, ki ga bomo prejeli že pred sejo, poleg tega pa je prvopodpisani pripravil tudi svoja sklepa (ki pa nista bila usklajena z ostalimi podpisniki).

Instituciji, ki sta nam predstavili trenutno situacijo v Zasavju sta bili Inštitut za energetiko in Agencija Republike Slovenije za okolje, svoje "poslovanje" pa so predstavila tudi podjetja Lafarge cement, Termoelektrarna Trbovlje in Livarna Trbovlje.

Med predstavitvami smo izvedeli to, kar pravzaprav že vemo: Trbovlje je onesnaženo bolj, kot je slovensko povprečje, vendar pa se koncentracija polutantov vztrajno znižuje in bo v naslednjih desetletjih predvidoma dosegla povprečni slovenski nivo. Presenetilo nas ni tudi, da sta glavna onesnaževalca Lafarge Cement in termoelektrarna, ki pa sta v zadnjih letih zelo povečala sredstva, namenjena okoljskim investicijam in sta zato glavna "krivca", da postaja naše okolje vedno bolj čisto. Upam le, da bosta okoljske investicije izvajala tudi v prihodnje.

Me je pa med predstavitvami motila ena zadeva - vse analize so opisovale predvsem izpuste cementarne in elektrarne (ter livarne, ki mi nekako ni sodila zraven, saj so njeni izpusti skoraj nični), izpustili pa so izpuste ostalih velikih (IPPC) in drugih relevantnih onesnaževalcev. Prepričan sem, da nekateri izmed njih v okolje izpuščajo precej bolj nevarne elemente, kot je SO2 ali NOx, vgrajenih pa nimajo prav nobenih filtrov.

Na srečo smo sprejeli sklep o izdelavi katastra zasavskih onesnaževalcev, ki bo, upam, pripravil primerjavo vseh podjetij, ki v okolje izpuščajo škodljive elemente. Kataster naj se zgleduje po analizi Eko kroga, ki je zbral izpuste številnih elementov ali spojin, vendar na žalost (spet) le za Lafarge - dežurnega zasavskega krivca (upravičeno ali ne naj presodi vsak pri sebi).

Za konec pa naj dodam še nekaj. Predstavnik Inštituta za energetiko dr. Cerkvenik nam je grafično prikazal gibanje polutantov (po domače povedano: kam se kadi dim iz dimnikov). Pokazalo se je, da se polutanti gibajo od zahoda proti vzhodu - dim iz cementarne in elektrarne se združi z dimom steklarne in skupaj potujejo proti Celju. Zagorje torej naših polutantov ne prejme. Obstaja pa vir polucije, ki izvira v Zagorju in gre preko Trbovelj naprej na vzhod. Torej trboveljska podjetja ne onesnažujejo zagorskega zraka ampak obratno!

Hitra vožnja

AndrejGrilj — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Tako, pa smo dobili. Glede na naslov bloga ste zagotovo najprej pomislili na novelo Zakona o varnosti v cestnem prometu...no tudi ta je začel veljati, vendar to ni to. So pa danes nekateri v Trbovljah krepko kršili predpise. V coni 20 km/h so verjetno vozili več kot 100 km/h, vendar so si zagotovo vsi po vrsti želeli, da bi bila njihova hitrost vsaj dvakrat višja.

In sedaj mislim, da je pričel čas, da povem o čem sploh pišem. Pišem o že 31. dirki Rally Saturnus, ki je danes potekala v Trbovljah. Udeležencev je bilo (zjutraj) nekaj čez 80, vendar jih je že do 14. ure izpadlo 20. Kaj hočemo...naše ceste so ozke in ovinkaste, asfalt pa je...pa ni več podoben asfaltu. Je pa prav lepo videti dirkalnike, kot so Mitsubishi Lancer EVO ali Subaru Impreza WRX. Ljubitelju dinamične vožnje samo omemba teh dveh imen zagotovo dvigne pulz. Škoda le, da trasa poteka predvsem v gozdovih v okolici Trbovelj, kamor je dostop za gledalce omejen. V preteklih letih so to pomanjklivost reševali s kratko krožno dirko v centru, vendar zaradi izgradnje krožišča le-ta ni več mogoča. Poziv organizatorjem - pripravite dodaten show za gledalce; zanimanje vem da bi bilo veliko.

Veseli me, da je bila dirka dobro obiskana, saj so se je udeležili številni vozniki iz Slovenije in tudi tujine. S tem dogodkom je naša občina zagotovo postala bolj prepoznavna, vendar na žalost le med udeleženci, saj novinarjev (vsaj v centru mesta) ni bilo na spregled. Velika škoda, saj bi bilo za promocijo vsekakor dobro, da bi kdo pripravil kakšen prispevek ali celo oddajo o dolini, ki je bila v preteklosti med gospodarsko najbolj razvitimi, danes pa se sooča z visoko brezposelnostjo in begom možgan. Mogoče pa naslednje leto...

Gradbinci v Sloveniji

AndrejGrilj — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Verjetno so vsakomur poznane težave in procedure, povezanimi z najenostavnejšimi hišnimi opravili (recimo pleskanjem), ko jih oddamo "mojstru" - najprej nam pošlje prvi predračun (z razumno ceno), nato pride osebno pogledat, kaj bodo njegove naloge in pošlje drugi predračun (ki je iz povsem neznanega razloga dvakrat višji od prvega) in za izvedbo storitev zahteva predplačilo - če je le mogoče kar v obliki 100% avansa. Sledi čakanje, kdaj se nas bo usmilil in izvedel že zdavnaj plačano storitev. Seveda pa je odveč pričakovati, da bo delo dobro opravil, saj se vedno najdejo napake, ki so "nastale zaradi neustrezne podlage, prevelike vlage ali luninega prvega krajca" ... obrtnik seveda ni nič kriv.

Sedaj pa preidimo na gradnjo objekta. Ker je vrednost investicije tisočkrat višja od pleskanja, so tudi težave tisočkrat večje. Če pustimo ob strani težave pri pripravi projektne dokumentacije, ustreznih soglasij in gradbenega dovoljenja, nam utegnejo največ sivih las narediti prav izvajalci gradbenih del, ki želijo dobiti čim več denarja za čim manj opravljenega dela. Pri tem jih ne zanima, ali so podpisali pogodbo na ključ ali na dejansko vgrajene materiale - investitor mora drago plačati vsak dodaten žebelj, samo vprašanje, ali naj žebelj zabije s kladivom ali z macolo pa bo zahtevalo strokovno presojo neodvisne institucije (katero bo seveda plačal investitor).

In kakšen je namen mojega pisanja...je neke vrste retorično vprašanje, kdaj bo država končno ustanovila ustrezne nadzorne službe, ki bodo zaključile z napisanim zavajanjem investitorjev. Če ima kdo odgovor na moje vprašanje ali celo predlog, kako prisiliti izvajalca, da bo delal v skladu s pogodbo in terminskimi plani, pa naj sporoči svojo rešitev.