Red Book feed

Ko bo treba začeti jesti travo, bomo mor

Miha48 — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Naslov, ki sem si ga dobro zapomnil, še bolj pa zaključek: «Dokler se lumparija bolj izplača kot inovativnost in je sleparjenje bolje plačano od znanja in sposobnosti, bo do sprememb prišlo šele, ko bodo ljudje prisiljeni začeti jesti travo«.

Enak zaključek lahko napišem, ko prebiram številne prispevke dr. Marka Kosa, neutrudnega lucidnega publicista, ki že desetletja opozarja, da bo in je ladja »Slovenija« že povsem nasedla. »Kapitani« pa še naprej apelirajo predvsem ali zgolj na solidarnost, na socialno partnerstvo. Pa bomo postali »svetilnik Evrope«?!

Prav, solidarnost je vedno aktualna-etična. Ni dvoma! Solidarnost je lahko samo sočutna, besedna. Lepo. Za konkretno materialno solidarnost pa je žal pogoj, da imaš kaj dati. Vlada seveda z našim mandatom »solidarno« razporeja dohodke, ki smo jih ustvarili državljani. Vlaga javna sredstva v področja, ki naj bi obrodila čim bolj bogate sadove. Pridržujem se tistim, zlasti dr. Kosu, ki pravijo, da je »barka Slovenija« povsem nasedla.

V podpalubju potnike že zaliva voda, na palubi pa »samo-izbrancem« še igra orkester...

Dr. Kos v zadnjih prispevkih, »Prenova visokošolskega študija – čas za razmislek«, med drugim ugotavlja: »Pri kadrih smo odpovedali kot nobena druga evropska država. Zato smo danes nemočni in na milost in nemilost izpostavljeni tujim interesom. Ne kapital, ljudje z znanjem so največje bogastvo države. Vlade so delale z njim lahkomiselno in neodgovorno. Mislite, da je to v eni generaciji sploh mogoče popraviti? A dokler tega ne storimo, smo obsojeni na revščino. Dve desetletji so vlade spodbujale vpis na družboslovje, ekonomijo in pravo, v krizi pa je ta vlada zdaj brez moči in kliče po inovacijah kot veliki rešitvi z neba. Te kadre je postavljala za direktorje, inženirjev tam niste srečali. Zato so podjetja tam, kjer so!

Desettisoči družboslovcev jim pri tem ne bodo koristili niti za ped. Da bi dosegli avstrijsko zasedenost razvojnih oddelkov podjetij, nam primanjkuje 2400 razvijalcev, diplomiranih inženirjev; če bi hoteli doseči Švedsko, jih manjka 4600. Zato imamo malo patentov, blagovnih znamk in finalnih izdelkov, ampak samo poddobavitelje po tuji razvojni recepturi, izpostavljene neusmiljenemu izsiljevanju tujih multinacionalk, in delavci imajo trikrat manjše plače. Zato so tudi ostali poklici v primerjavi s tujci reveži. Ne govoriti, da smo »edinstveni« in specifični! Edinstveni smo po revnih plačah. Vlada kliče zdaj, ko se gospodarstvo potaplja, po inovacijah, ker ji to narekuje tudi EU. Inženirjev, ki jih ustvarjajo, pa ni. Ni jih v vodstvih, ki bi morala dajati vizijo, ideje, zgled. Na ta način Avstrije ne bomo nikoli dohiteli. Nekateri žele na vsak način ostati v revščini. Da bi obveljal njihov prav! Alternativa je samo vztrajanje v dosedanji revščini, v zaostajanju za bogato Evropo in zapravljanju ogromnih resursov, ki so bili utrgani ljudstvu od njegovega dela, ki ni nič manj naporno kot na Zahodu, vendar je povprečno trikrat manj plačano.«

Aktualen je tudi sledeči objavljen komentar: »Slovenija je tipični primer - z lastno specifiko, ki je delno primerljiva z bivšimi državami vzhodnega bloka, delno pa tudi starimi članicami EU. S prvimi predvsem po tem, da je socialistični (komunistični) družbenogospodarski sistem spodkopal vsakršne temelje zasebnemu (osebnemu) podjetništvu, njegov razpad pa podjetja v državni (družbeni) lasti prepustil bolj ali manj inovativnim plenilcem in ne podjetnim lastnikom. Socializiran zahodnoevropski kapitalizem pa je sprožil drugo nam zdaj znano anomalijo, namreč enačenje podjetništva z upravljalskimi sposobnostmi in kohabitacijo mladih povzpetnikov s položajno zadovoljnimi starejšimi delavci v okvirih tako imenovanega socialnega dialoga. Rezultat je bil na moč podoben, inovativni plenilci so premagali podjetništvo. Po vsem tem pravzaprav ne čudi, da je vsa razprava o pokojninski reformi (tudi) pri nas vezana na neke koeficiente med generacijami, starostno statistiko in leta delovne dobe, nihče pa se ni vprašal, kje za vraga bomo poleg sedanjih 100.000 in še nekaj brezposelnih zaposlili vse tiste, ki jim bomo podaljšali delovno dobo«.

Berem tudi:"Podjetniki med predlogi za izboljšanje stanja omenjajo večjo konkurenčnost in fleksibilnost trga, prekvalifikacije in dodatna usposabljanja delavcev ter povezanost gospodarstva in znanosti, ki je sedaj namenjena sama sebi. Fakulteta za mangament v nasprotju z zakonom o visokem šolstvu in statutom Univerze na Primorskem je več kot 600 študentov vpisala neposredno v absolventski staž in da so več kot 500 študentom neupravičeno podelili diplome in strokovne nazive. Mladi pridobijo višjo formalno izobrazbo, za delodajalce pa so vse manj uporabni, saj večinoma nimajo niti temeljnih znanj, ki jih potrebujejo na delovnem mestu. Delodajalci jim morajo za višjo formalno izobrazbo izplačati višjo plačo, morajo pa te ljudi šele usposobiti, da se lahko normalno vključijo v delovni proces."

Univerze pa lahko še naprej proizvajajo za trg neuporabne kadre? Znanost pa je lahko še naprej namenjena sama sebi?

Vprašanje za Univerzo, kdo bo jedel travo?!

Franc Mihič, Ribnica

Koruptivni predsednik sodišča ali defekt

Miha48 — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Zgroženo znova berem! »Predsednik okrajnega sodišča v Kočevju Blaž Volf je deloval koruptivno, kar je ugotovila komisija za preprečevanje korupcije. Inšpektorica za javne uslužbence je avgusta lani pri inšpekciji sodišča ugotovila vrsto nepravilnosti. Predsednik sodišča je tako v treh primerih sklenil pogodbe o zaposlitvi, čeprav kandidatke niso izpolnjevale razpisanih pogojev za zaposlitev, v šestih primerih je določil previsoke količnike za izračun osnovne plače, jih neustrezno imenoval v višje nazive in jim določal napačne osnovne plače. To naj bi državo stalo 21.000 evrov!" "Ministrstvo za pravosodje bo v zvezi z odločbo inšpektorice za javne uslužbence, ki je na tem okrajnem sodišču ugotovila nepravilnosti pri uvrščanju v plačne razrede, pozvalo kočevsko sodišče in tudi ljubljansko okrožno sodišče, da poročata o ugotovljenih nepravilnostih. Po prejetem poročilu bo pravosodni minister odločal o nadaljnjih ukrepih. Sicer pa je sodišče samostojen proračunski porabnik, zato sredstva za plače zaposlenih na sodiščih ne bremenijo proračuna ministrstva, ampak proračun sodstva, še dodajajo s pravosodnega ministrstva."

Ali ni korupcija kaznivo dejanje? Kaj o tem meni slovensko tožilstvo? Res je, kot pravi pravosodni minister g. Zalar, sredstva za plače zaposlenih na sodiščih ne bremenijo proračuna ministrstva, ampak proračun sodstva. Krepko pa seveda bremenijo davkoplačevalce, mar ne? Minister pravi, da bo po prejetju poročila ukrepal. Šele? V gospodarstvu je za takšno koruptivno ravnanje "zakon" samo takojšnji suspenz.

Pa predsednik okrajnega sodišča g. Blaž Volf ni samo domnevno koruptiven? Pred leti je s "kolegom", državnim tožilcem iz Kočevja g. Bojanom Šobarjem, sodeloval pri kazenskem pregonu zoper mene, ker naj bi storil kaznivo dejanje razžalitve tožilca, storil verbalni delikt. Tedaj sem namreč javno oporekal nasprotujočim se ugotovitvam tožilca, in njegovim ovržbam ovadb suma kaznivega dejanja zakonske zaščite mladoletnih pred pornografijo. G. Blaž Volf je bil tožilcu g. Bojanu Šobarju edina priča! Sodišče mi je po več letih izreklo oprostilno sodbo in je pritrdilo mojemu oporekanju ravnanja tožilca. Izgubljeno pravdo je seveda zopet plačal proračun, davkoplačevalci. Natančneje, še vedno teče celo pravda na sodišču, da naj bi to pravdo oziroma mojo obrambo delno "financiral" tudi sam! Tako menita celo moj odvetnik - zavetnik mag. Mitja Jelenič Novak in njegov odvetnik Jože Hribernik. Mag. Jelenič je celo glavni disciplinski tožilec Odvetniške zbornice in član Sveta modrecev pravosodnega ministra g. Zalarja. Čakam na razsodbo sodišča. Pa to ni najbolj bistveno, čeprav je zame bridko! Bistvo "pravne parodije" je, da sta "kolega" pravdo izgubila, saj je sodišče med drugim ugotovilo, da edina priča sodnik g. Volf ni znal (!) pojasniti besedne zveze in zato ji sodišče ni pripisalo nobene teže. V gospodarstvu se za takšne primere uporablja zakon. ZDR, to je odpoved "iz razloga nesposobnosti", kar je zelo pogosta praksa. Pogosto zelo krivična! Imam osebno bridko izkušnjo; bil sem pet let "na cesti" zaradi mobinga, pa mi "pravna država" ni pomagala. Za sodnika in tožilca, ki dokazano nista znala opraviti svojega dela, pa očitno takšni zakoni ne veljajo? Korupcija je res vsega zgražanja vredno kaznivo dejanje, zlasti na sodiščih. Nesposobnost nekaterih tožilcev in sodnikov pa je tragedija za pravno državo, predvsem za državljane, saj se sodi v imenu in na račun ljudstva! Bo kdo ukrepal - ve se, kdo bi moral - sicer imamo defektno državo?

Franc Mihič, Ribnica

Defektna demokracija ali ljudstvo?

Miha48 — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Permanentna moralna in politična kriza. Lastniki sporno pridobljenega kapitala posredno nevidno prevzemajo oblast, demokracija bo le še utopična farsa…

Zopet berem. Doslej niso še nikogar spravili za zapahe, nikomur še niso zaplenili nakradenega premoženja in še nihče ni popravil škode. V Sloveniji imamo dve vrsti demokracije. Eno ohlapno za izbrance, ki jim je vse dovoljeno, in drugo, s katero naj se pač ukvarja ljudstvo. Berem tudi. Brezbrižnost je največji nateg, ki je uspel postmodernizmu, neoliberalizmu, kjer naj se vsak briga zgolj zase. Slovenija goji kulturo brezbrižnosti. Če kritičnost ni norma, jo mladi človek ne more razviti. Na univerzi je veliko strahu. Spremeniti sistem, da bi lažje živeli, je nespodobno razmišljanje. Ali je perspektiva potem jasna? Kdo bo presojal? Novodobni, celo sporni kapital in njegovo omrežje? Ponovno zgrožen berem. Še vedno zelo ugledni bivši rektor univerze dr. Jože Mencinger in tudi minister je pred leti dejal: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi najbrž tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« Moralno sporočilo usodno za javno moralo in za pravno državo?! Nobene prave reakcije!? Nacionalni interes je celo oškodovanje nekdaj skupnega premoženja, samo da je »naše«? Berem tudi izjavo univerzitetnega profesorja dr. Bogomirja Kovača z ljubljanske Ekonomske fakultete: »Managerski odkupi so za podjetja večinoma koristni, saj z njimi podjetja dobijo aktivne lastnike, sporni pa so nekateri načini financiranja. Nekateri managerji namreč posojila za prevzem družb pridobijo na račun bančnih garancij podjetij, ki jih vodijo, kar pa je sporno. S tem namreč dobijo privilegiran položaj, na kar bi morali biti lastniki bolj pozorni.« Moralni nauk univerzitetnega profesorja in tudi nekdanjega politika je, bodimo bolj pozorni, posojila in garancije so sporni, nekateri so privilegirani! Berem novinarski članek. Junak - politik, podjetnik, prijatelj - moralen, etičen, pošten, izobražen, razgledan človek, ki dela po zakonih in v blagor skupnosti in pravici, je preživeta podoba. Zdaj zmagujejo antijunaki: neskrupulozni, plebejski, neomikani, trmasti, ki gredo prek trupel in mimo zakonov oz. si zakone prilagajajo. Seveda samo v zasebno korist, skupnosti pa ostanejo drobtine. Skratka, zmagujejo učinkoviti in (pre)drzni?! V imenu učinkovitosti v svojem antijunaškem pomenu direktorji namreč menijo, da jim pripadajo podjetja, zdravniki menijo, da jim pripada, da jih farmacevtska podjetja vozijo na brezplačna potovanja, bančniki menijo, da jim pripadajo visoke nagrade-odpravnine, univerzitetni profesorji kot svetovalci menijo, da jim pripada, da podjetja plačujejo za njihove raziskave, ne glede ali podjetja zato delajo dobiček ali ne, ali pa samo financirajo PR-raziskovalcev. Menedžerji menijo, da jim banke morajo dajati posojila, čeprav deset let niso naredili nič za to, kaj bi podjetje lahko kaj konkurenčnega prodalo, temveč so delali le zato, kako bi to podjetje lahko sami kupili, ne da bi kdajkoli te »kredite« sami sploh vrnili. Kakšen privilegij? Ali ni to kraja in oškodovanje na račun drugih?

In ker je kljub vsemu še naprej »vse v najlepšem redu«, kupujemo dražje izdelke, elektriko, plačujemo drage avtoceste, imamo »ogromno in drago« pravno državo in javno upravo, »podhranjeno« zdravstvo, imamo nižje neto plače, nižje pokojnine…

Dr. Janez Šuštaršič, profesor na fakulteti, bivši direktor vladnega urada UMAR pravi: »Za gospodarski razvoj Slovenije sta najpomembnejši ministrstvi, ki ju vodita Katarina Kresal in Aleš Zalar, torej notranje in pravosodno. Sta bolj pomembni od gospodarskega in finančnega ministrstva.« Pomenljivo opozorilo! Predsednik stranke ZARES Gregor Golubič pa postane in ostaja minister, kljub debeli javni laži?! Še naprej lahko »verodostojno« vodi ministrstvo za znanost in visoko šolstvo, kar je in bo usodno za slovensko ljudstvo. Žal pa še opozicija ni »povsem čista«. Ljudje potem menijo, če lahko »oni zgoraj« lažejo in kradejo, potem lahko tudi sami, saj nam drugega ne preostane? ? Ali je ljudstvu dopustna in mogoča samo ta izbira? Nikakor ne!

Franc Mihič

Zaradi neplačevanja prispevkov tudi v za

Miha48 — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Dovolite, da izrazim svoje mnenje o tej, po moje veliki (mednarodni) sramoti slovenske pravne države, ki že dve desetletji dovoli delodajalcem neplačevanje prispevkov za pokojnino, kar je naložba delojemalcev za starost. To je po moje eklatantno kriminalno dejanje!

To je mogoče samo tedaj, če je prisotna totalna etična rigidnost družbe oz. države ali pa funkcionalna nepismenost poklicanih inštitucij? Kar berem (Delo, 12. 8. 2010), je pravi cinizem, sarkazem nad delojemalci:

Durs je na vrhovno tožilstvo poslal vprašanje, ali kazenski zakonik omogoča, da je delodajalec, ki ni plačal socialnih prispevkov, lahko tudi kaznovan. Od tožilcev so dobili odgovor, da ne, problem pa je po presoji tožilstva ta, da mora Durs dokazati naklep, da delodajalec namerno ni plačeval svojih obveznosti.

Dodatno težavo predstavlja formulacija, da je pravica do pokojninskega zavarovanja zaradi neplačevanja prispevkov lahko kršena šele v trenutku, ko bi bodoči upokojenci izpolnili pogoje za upokojitev. To pomeni, da bi jo lahko pred sodiščem uveljavljali šele po upokojitvi.

Na Dursu pojasnjujejo, da so lani začeli vlagati kazenske ovadbe, a so kmalu spoznali, da s tem ne bodo nič dosegli zaradi odločitve tožilstva, da neplačevanje socialnih prispevkov ni kaznivo dejanje, razen v izjemnih primerih.

Berem dalje in se popolnoma strinjam:

Temeljni problem pri nastali pravni zadregi je v tem, da noben državni organ odškodninsko, kaj šele kazensko, še nikoli ni odgovarjal za napačno razlago zakonodaje.

Kaj bo storila slovenska pravna stroka, kakšno je njeno mnenje?

Kaj bo storil DZ RS, ki zastopa interese vseh državljanov, tudi delojemalcev in upokojencev?

Bo kdo odgovarjal?

Franc Mihič