Red Book feed

Slovenija na pomoč

rsajnovi

Avtor: Rajko Šajnovič

Datum: 4.10.2010

KLIČEM NA POMOČ REPUBLIKO SLOVENIJO

Zadeva: Rajko Šajnovič – stanovanjska problematika

Kršenje mojih temeljnih človekovih pravic in svoboščine, kršenje pravic romskega invalida in kršenje pravice romskega kulturnega ustvarjalca s strani Mestne občine Novo mesto na čelu Občinske uprave, oddelka za razvoj in premoženjske zadeve oz. na čelu g. župana Alojzija Muhiča.

V zvezi z mojo stanovanjsko problematiko je bilo res že veliko napisanega, vendar pa še do zdaj nisem dobil ustreznega odgovora, kaj šele, da bi se rešil moj problem. Odgovorne službe mi že leta in leta dajejo iste odgovore, za katere lahko rečem, da so običajni izgovori ustanov, ki bi pač morale ukrepati. Zgodba v zvezi z mojo hišo, ki mi jo je vzela občina, stanovanjem v Šmihelu, stanovanjem na Jakčevi ulici in leseno barako je delno resnična in niti ni toliko pomembna, kajti jaz sem še vedno brez ustreznega stanovanja. Valiti krivdo samo na mene, je vsekakor klišejski odgovor strokovnih uslužbencev iz posameznih služb, ki so bile in so še odgovorne. Iz dokumentov, ki so se nabrali v zvezi s to problematiko, je razvidno, da so moje težave reševali ljudje, ki nimajo niti malo človeškega v sebi. Odgovori so strogo uradniški, s poudarkom, da niso njihove službe odgovorne in da je to v pristojnosti nekoga drugega. Nihče se ni potrudil, da bi raziskal moje težave in vzroke, ki so pogojevali selitve.

Glede 7000 DEM, ki naj bi jih dobil od mestne občine NM kot kupnino za stanovanje na Jakčevi ulici, sem zahteval, da mi pristojne službe posredujejo ali pokažejo ustrezne dokumente, iz katerih bo to razvidno, vsekakor pa so me tudi zanimale dokumenti o lastništvu tega stanovanja. Žal pa odgovora sploh še nisem dobil. Zakaj nisem obdržal tega stanovanja, sem že velikokrat napisal in menim, da je bila moja odločitev glede na takratne razmere pravilna. Stanovanje sem vrnil, ker sem se bal nasilnih dejanj od ljudi, ki so mi grozili in uničevali moje premoženje.

V vseh pisanjih sem vedno omenjal, da bi se rad odselil stran od Romov, ker imam drugačne nazore, zaživeti si želim človeka vredno življenje. Rad bi se počutil svobodnega pri mojem kulturnem ustvarjanju. Prvič pa poročam o tem, da nam nagajajo nekateri posamezni otroci. Zaradi varnosti pa ne smem komentirati kako in na kakšen način? Boli mene in boli mojo bolno ženo duševno trpljenje. Potrebujem mir. To je v bistvu glavni razlog, da nisem bil zadovoljen, ko so mi ponujali kontejner v tem naselju. Srčno si z ženo želiva, da bi živela kjer koli v okolici Novega mesta v bloku. Pripravljena sva sprejeti enoinpolsobno stanovanje tudi v kletne prostore. Pomembno je, da imava primerne sanitarije, toplo, mirno in varno stanovanje, ker sva že starejša človeka, bolna in invalida.

Stanovanje v katerem zdaj živim je neustrezno, kar je bilo ugotovljeno z inšpekcijskim pregledom dne 22. 06. 2009. V zvezi s tem je bila lastniku objekta Mestni občini NM izdana tudi upravna odločba za odpravo neskladnosti. Omenjeno stanovanje ne odgovarja standardom, ki jih predpisujejo pravni akti, ki urejajo omenjeno problematiko. Stanovanja v stanovanjski enoti Šmihel so neuporabna in nevarna za zdravje in življenje ljudi. Če menite, da je moja trditev pretirana, vas prosim, da odredite inšpekcijski pregled. Vsekakor sem mnenja, da obstajajo elementi za kazensko ovadbo.

Prosim vas, da zadevo uredite v skladu z navodili Urada za narodnosti in da me pokličete na razgovor, da se dogovorimo o tem. Do sedaj tega še niso storili? . Upam, da ne bo ostalo samo na nekakšnih obljubah in formalnih zabeležkah. Usedimo se za isto mizo in si natočimo čistega vina.

Vedite, ni mi lahko, iščem resnico in svoj prostor pod soncem.

Takole kličem na pomoč !

Rajko Šajnovič

Šmihel 74

8000 Novo mesto

Datum: 8.8.2010

MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE

ZDRAVSTVENI INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE

Območna enota Novo mesto

Zadeva: Prošnja za inšpekcijski pregled stanovanja

Spoštovani,

Sem Rajko Šajnovič, delovni invalid III. kategorije, Rom iz romskega naselja Šmihel. Stanujem v skupinski stanovanjski enoti, ki je že predvidena za rušenje in je neprimerna za bivanje.

Kličem vas na pomoč, ker so strešne kritine ostarele, uničene...Večkrat imam poplavo v bivalnem prostoru, zato je prostor nenehno vlažen in iz zdravstvenih razlogov neprimeren. V času dežja pa obstoja nevarnost, da bo mene ali mojo ženo ubila elektrika. Električna inštalacija je zastarela in že dotrajana, že kar nekajkrat me je elektrika stresla, zato sva z ženo v strahu, da se bo nama kaj zgodilo. V zadnjem času imava elektriko izklopljeno, kar pa nama otežuje življenje, saj nimava možnosti kuhanja in opravljanja drugih stvari. Bojim se tudi, da bo zaradi kratkega stika prišlo do požara. O omenjenem stanju sem obvestil Mestno občino Novo mesto, ki je lastnik stanovanja in Center za socialno delo Novo mesto, kjer sem dobil odgovor, da moram o tem poskrbeti sam. Zadevo sem začasno saniral z polivinilasto ponjavo, ki sem jo dobil v dar, je pa to le začasna rešitev. Za adaptacijo strehe nimam denarja, saj ga nimam niti za preživetje.

Ker vem, da je ogroženo moje in ženino življenje, zdravje in premoženje, vas prosim, da pregledate in ocenite nepravilnosti in o tem obvestite lastnika stanovanja in pristojne organe pregona.

Opomba: Do sedaj še nisem dobil odgovor od inšpekcije, ki je pristojna za stanovanjski pregled. Zakaj ne!

Ali jim ni mar za človeška življenja?

Kaj je vzrok temu?

Ali gre za osebno sovraštvo ali za politično ozadje?

Zakaj Mestna občina Novo mesto ne upošteva pristojnih zakonskih norm, zakaj ne upošteva Ustave?

Očitno je, da nas Rome ne jemljejo resno, saj se nam državni uradniki posmehujejo in nas nevedne Rome puščajo v obupu.

Kdo jim daje takšno moč, mar ni nikogar, ki bi na tem področju naredi red, da bi arogantne in samovšečne uslužbence poklical na odgovornost in jih v skladu z obstoječo zakonodajo tudi kaznoval.

Vsa takšna dejanja – obnašanja kažejo na nestrpnost posameznikov do Romov. Kaj nismo že v Evropi? Ali je pri nas še vedno dovoljeno nacistično razslojevanje ljudi …

Kaj takšno obnašanje ne kaže na kaznivo dejanje?

Kdo jim daje takšno moč, zakaj so nedotakljivi? Zakaj smo Romi še vedno drugorazredni ljudje?

Sprašujem se, zakaj je naša visoko demokratična država samo politična floskula, ki nima prave vsebine?

zakaj smo Romi za občinsko politiko zanimivi le takrat, kadar se štejejo glasovi, ki posamezniku ali stranki dajejo oblast ali stolček. lažno in pred medijem mi je obljubo dal bivši župan mo nm boštjan kovačič. rešitev mojega stanovanjskega problema nam je ponudil tudi v letu 2010 župan gospod alojz muhič. ali jo bo pošteno izpolnil? do sedaj še ni. volitve so pred vrata. svoj glas bom dal gospodu županu, ki se ponovno kandidira za župana mo nm pod pogojem, če bo častno izpolnil svojo dano obljubo?

ZDRAVJE ROMSKIH OTROK

rsajnovi

ZDRAVJE ROMSKIH OTROK

Živim v romskem naselju Šmihel, zato so moja opažanja predvsem vezana na to okolje. Menim, da se tukajšnje navade ljudi in otrok v bistvu ne razlikuje od drugih romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine.

Romsko naselje je sila neprimerno okolje za razvoj romskih otrok V tem prostoru se otroci že zelo zgodaj srečajo z raznimi nezdravimi navadami, ki negativno vplivajo na njihovo zdravje in na njihov telesni razvoj. Že v rani mladosti otroci pijejo močno pravo kavo, ki jim jo dajejo starši večkrat na dan, kot nadomestek za topli napitek, kot sta čaj ali bela kava.

Druga težava so cigareti. Otroci začnejo zelo zgodaj kaditi. Nekateri kadijo že preden začnejo hoditi v šolo. Kadijo v prisotnosti staršev in le ti ne reagirajo. Njihovo kajenje jemljejo kot otroško igro in največkrat se jim zdi, da je otroško kajenje samoumevno in da ni nič nevarno. Zaradi kajenja so otroci večkrat bolni in imajo slab imunski sistem. To veliko napako bi bilo potrebno odpraviti in to lahko napravijo le starši otrok, s tem, da se jih poduči o vseh škodljivostih kajenja in na kaj vse učinkuje nikotin. V naseljih bi se morala organizirati predavanja ali pa bi to organizirala šola, ki bi na roditeljskih sestankih izobraževala starše. V zvezi s otroškim kajenjem bi bilo potrebno izpeljati nekakšno akcijo, ki bi trajala čez celo leto, več let z namenom, da bi bilo vsaki dan, vsaki mesec, vsako leto manj otrok kadilcev. Takšno akcijo bi imenoval: MOJ OTROK NE KADI. Menim, da bi akcija imela zelo dober odziv. Je pa to odvisno od organizatorja in staršev.

Podobno je tudi z uživanjem alkohola. Otroci imajo zelo lahek dostop do alkohola, zato ga začnejo že zelo zgodaj uživati. Med Romi je še vedno preveč alkoholikov. Alkohol je prisoten vsaki dan. Starši so tisti, ki s svojimi navadami povzročajo, da otroci uživajo pivo, vino in še kaj drugega. Tudi na tem področju bi bilo potrebno veliko izobraževanja.

Poseben problem v razvoju romskega otroka pa je hrana, oziroma prehrambene navade. Le teh njihovi starši ne poznajo in o njih zelo malo vedo, saj se o tem niso nikoli učili. Veliko je družin, ki se zaradi slabega socialnega stanja slabo prehranjujejo in njihovi otroci ne poznajo rednih obrokov. Dogaja se, da nekatere matere še vedno hrano nabirajo v »kantah za smeti«, da svoje otroke hranijo z mesom poginulih živali in da se hranijo z nezdravimi in oporečnimi živili (gniloba, bakterije in bacili, pretečeni roki). Nekateri otroci nimajo rednih obrokov, primanjkuje v jedilniku zelenjave in kuhane hrane.

Po moji oceni romska družina poje preveč mesa in raznih mesnih izdelkov, kot so slano suho meso, slanina, razne salame, klobase. Na njihovem jedilniku je tudi preveč belega kruha, testenin in razne konzervirane hrane. Vsa ta hrana negativno vpliva na zdravje. Večina Romov je srčnih bolnikov in imajo kronične bolezni na ožilju, želodcu, dihalih…. Veliko jih je, ki imajo povišan holesterol, sladkor in imajo težave s pritiskom.

Romski otroci zelo veliko spijejo manj kvalitetnih umetnih sokov, gaziranih pijač, kokakole. Zelo malo pijejo zdrave vode, čajev in mlečnih napitkov.

Romski starši potrebujejo še veliko izobraževanja s področja prehranjevanja. Rabijo znanje o zdravih živilih in zdravi pripravi hrane. V to izobraževanje bi se morali vključiti različni strokovnjaki: zdravniki, kuharji, živilski strokovnjaki in verjetno še kdo. Predvsem je pomembno, da se spremenijo življenjski vzorci prehranjevanja, njihove stare navade in seveda je nujno, da se jim zviša socialni status.

Zavedam se, kakor se zavedajo tudi starši, da bo to težak korak in da se to ne bo spremenilo čez noč. To naj bi bil proces, ki bo trajal več let. Spremembe pa so nujne in ukrepati je potrebno takoj.

Opažam, da so romski starši slabi vzgojitelji in da s svojim neodgovornim odnosom do vzgoje lastnih otrok, otrokom delajo veliko škodo. Starši bi se morali zavedati, da so oni tisti prvi vzgojitelji in učitelji, ki otroka popeljejo na pot zdravega in poštenega življenja. Vsi so prepričani, da imajo otroke radi, ali ne zavedajo se, da jih iz ljubezni hranijo z nezdravo hrano zaradi katere zbolijo in postanejo kronični bolniki. Tisti starš, ki da svojemu otoku pit črno kavo ali alkoholno pijačo in ki mu dovoli, da kadi je slab oče ali slaba mati, ali pa je neuk in neizobražen. Takim ljudem se mora pomagati. Znano je, da je krajša življenjska doba Romov od 10/15 let. Vse, to in še kaj se imenuje »NASVALI I ČORORIPE« (Bolezen in revščina).

In še nekaj. To sem moral zapisati. Z dneva v dan opazujem otroke, tiste, ki še ne hodijo v šolo, mlajše iz nižjih razredov OŠ in starejše, ki so v višjih razredih. Moram priznati, da sem zaradi njihovega obnašanja velikokrat žalosten in razočaran. To kar vidim, poslušam, doživljam je zelo neprimerno in ne vzgojno. Brez kančka slabe vesti si upam zapisati, da mnogi romski otroci iz različna romska naselja, ne poznajo bontona o lepem vedenju. Njihovo obnašanje do starejših oseb je nespoštljivo, ne znajo pozdravljati, lepo govoriti. Nenehno kričijo, se kregajo in drug drugemu nagajajo in njihova kulturna raven je na zelo nizki ravni oz. stopnji. Pri vsem tem pa me posebno žalosti, da to njihovih staršev ne moti in da na nekakšen tih način, takšno obnašanje odobravajo. Le malo je staršev, ki dojemajo, da so opisane navade obnašanja ne vzgojne.

Menim, da je prišel čas, da tudi mi Romi dostojno živimo. Res je, da so pristojni organi in inštitucije glede zdravja Romov in romskih otrok, naredili »KORAKO ANGLE« (Korak naprej). Lahko pa bi še več. Marsikaj moramo spremeniti, predvsem mi starejši, da bodo naši otroci imeli dober vzgled. Upam, da nam bo uspelo. Upam, da bo današnje srečanje velik korak k jutrišnjemu dnevu in da to srečanje ne bo samo nekakšno mlatenje prazne slame. Tega je bilo do sedaj že dovolj. Romi rabimo konkretne usmeritve in jasne odločitve. »BAJTALO« SREČEN bom, če bo v letu 2011 DRUGAČE? Kajti ROMSKI PROBLEM, NI LE ROMSKI PROBLEM, temveč je tudi SLOVENSKI IN EVROPSKI PROBLEM.

Rajko Šajnovič

Romska kultura še v: BITI IN NE IMETI

rsajnovi

Rajko Šajnovič

ROMANI KULTURA NAJ ČAČI

Romska kultura ni pravilna

Razen že znanih romskih pesnikov, pisateljev, prevajalcev, pravljičarjev, svobodnih umetnikov, ustvarjalcev…Iz Suhe in Bele Krajine, Dolenjske in Posavja. Žal pa nas je zelo, zelo, malo. Toliko, da nas zna na prste ene roke prešteti še romski otrok. Dejansko znani, delovni, ustvarjalni in aktivni so:

1. Rajko Šajnovič iz romskega naselja Šmihel 74, Novo mesto,

2. Družina Srečka Brezarja iz romskega naselja Lokve pri Črnomlju,

3. Romski novinar Bogdan Miklič iz romskega naselja Ruperč Veh (Stranska Vas)…

Ob tej priložnosti pa bom govoril v svojem imenu.

Najbolj pereče vprašanje na področju romske kulture je še vedno zlasti na Dolenjskem. Res je, da nisem član nobenega romskega društva ne Zveze Romov Slovenije ne foruma romskih svetnikov v Sloveniji ne Sveta romske skupnosti v Sloveniji. Seveda si tega želim že od vsega začetka a me žal še vedno ni nihče vprašal, če bi postal njihov član? Ko pa sem prosil za članstvo pa nisem dobil niti odgovora? Sem pa član ZZD (Zveza za Dolenjsko) in član Socialnih demokratov. Glede na svoje prizadevno in bogato pesniško, pisateljsko in prevajalsko ustvarjanje, kot samostojni Romski ustvarjalec ne predstavljam le dolgoletnega borca za pravice romske etnične skupnosti v Sloveniji, pač pa s svojim kulturnim ustvarjanjem bogatim tudi širši slovenski kulturni prostor. Morda mi tega ne boste verjeli? Vendar sem za romsko skupnost v Sloveniji naredil največ prav na kulturnem področju. Kot pesnik, pisatelj, prevajalec, svobodni umetnik in predvsem znana oseba tako v slovenskem prostoru kot tudi drugod po svetu, predstavljam skozi svoje aktivno, humano in ustvarjalno delo pomemben most med romsko kulturo v Sloveniji in kulturo večinskega prebivalstva. Napisal sem številna dela: npr. pesniško zbirko »Pot/Drom«, knjigo »Ovi Rom, romano čhavoro/biti Rom, romski otrok«, prevedel pesmi »Džilavani buti i džilava/poezije in pesmi Franceta Prešerna«, knjigo »Romane vištorje/romske pravljice«, prevedel pesmi »Romano čingadibe/Romov krik Lojzeta Podobnika«, v romščino sem v celoti prevedel knjigo o zgodovini Romov »Roma, kon hinete?/Romi, kdo ste?« dr. Pavle Štrukelj, dr. Vanka Šiftarja in dr. Rajka Đurića, prevedel sem v celoti »Učbeniko i butjakaro zvezko/Učbenik in delovni zvezek za prvi razred 9 – letne Osnovne šole«, prevedel sem »Beršano čhavorano Cicibano/Poletni otroški Ciciban od 6. leta dalje«, za humanitarne namene sem ta oba projekta podaril Osnovni šoli Šmihel za romske učence. Napisal sem »Skedimbe buti/Zbrana dela«, ki sem jih podaril Knjižnici v Novem mestu. V celoti sem prevedel Versko literaturo »Dara ku Devel – Mro molitveniko/Vrata k Bogu – Moj molitvenik«, podaril sem Župnišču v Kočevje. V celoti sem prevedel »Čhavorano prvo Magučno lila/Otrokovo prvo Sveto pismo«, imam doma. Napisal sem novo knjigo »Mro Romano čačipe/Moja romska resnica«, imam doma. Napisal sem več kot štiristo (400) »Dujčhibane Romane džilava/Dvojezične romske pesmi«, imam doma. Prevedel sem številne in čudovite znane »Čhavorane džilava/Otroške pesmi«, s priloženimi notami vred. Imam doma. Napisal sem številne nove »Romane vištorje/Romske pravljice«, imam doma. Napisal sem »Romano Slovensko Slovari i Slovensko Romano Slovari« v narečju naših Romov. Podaril sem ga Osnovni šoli Šmihel. V mesecu junij 2009 bomo javno predstavili Versko literaturo »Magučno lila – phurani i nevi Zaveza/Sveto pismo – stare in nove Zaveze«….

Hvala Zvezi Romov Slovenije za finančno podporo za nekatere mojih projektov oz. izdaje knjige v preteklosti. Trdno sem prepričan in verjamem, da mi bodo tudi v sedanjosti in prihodnosti prijazno, prijateljsko, pravično in po demokratičnih slovenski poti pomagali pri mojih številnih novih romskih projektov materialno, finančno in…Dejansko pomoč in sodelovanje pričakujem zlasti s strani ZULK – ROMANO ČHON in upam, da bodo upoštevali dejstva, da sem tudi najstarejši Romski ustvarjalec v Sloveniji (62 let) tudi kot delovni invalid III. Kategorije in da še vedno vztrajam in aktivno delujem. Kajti moje delo je izrednega pomena za celoten slovenski kulturni prostor, najbolj pa za Dolenjsko oz. Mestno občino Novo mesto in njeno kulturno podobo. Žal pa so me ravno na kulturnem področju zelo, zelo razočarali ravno pristojna gospoda na tem področju oz. Mestna občina Novo mesto ter bivši in sedanji Romski svetniki. Pa jim ne zamerim ker vem zakaj. Brez vaše človeške pomoči pa ne vidim ne izhoda ne pomoči ne rešitev iz tega »Začaranega kroga nemoči s strani pristojnih Občinskih organov in inštitucije« še več. Dolenjska oz. Mestna občina Novo mesto krši moje temeljne človekove pravice in svoboščine kot Romskemu ustvarjalcu, kot romskemu invalidu, kot Romu in človeku tudi glede mojega že desetletnega ne – rešenega najhujšega stanovanjskega problema? So me pozabili, spregledali in odrinili na stranski tir »Nečloveka vredno življenje?« Morda gre celo za politično in sovražno ozadje oz. dejanje? Morda pa nekoga zelo moti in boli »Moja javna resnica o Romih?«Obžalujem, da je pri nas še hujši Romski problem kot je bil do sedaj? Tudi za to menim, da moja dela nosijo globlji značaj in niso izključno komercialnega pomena, predvsem pa kažejo aktualen in inovativen pristop k razumevanju romske kulture v Sloveniji ter s tem pozitivno vplivajo na sobivanje in medsebojno sprejemanje dveh zelo različnih kultur.

Na Dolenjskem pristojna civilna oblast romske ustvarjalce ne »cenijo ne spoštujejo nam ne dovolijo delati ker se bojijo romske resnice, nas odrivajo, pozabljajo, spregledajo, žalijo, posmehujejo, razočarajo, ponujajo lažne obljube, se nam tudi na demagoški način podkupijo, nas ponižajo. Primer: Za svoje umazane koristi, cilje in namene pravijo, citiram: »Ja. Jaz te bom predlagal za Prešernovo nagrado«? Dejansko pa glede pohvale, zahvale, napredovanja, sodelovanja, nagrade…kaj podobnega na dnevni red Občinskega sveta sploh ne obstaja, ko gre za CIGANA oz. Roma? Res pa je, da sem jaz dobil eno nagrado leta 1995 ob predstavitvi moje prve pesniške zbirke »Pot/Drom. Bivši župan Franci Koncilija mi je v svojem imenu in v imenu Občine Novo mesto za nagrado podaril »JEK LITRO MOL« (En liter vina). Toliko je cenjen in vreden CIGAN oz. Rom na Dolenjskem in ravno toliko je cenjena in vredna tudi najlepša, najbolj pomembna in dragocena »ROMANI KULTURA« (Romska kultura)? Ali je to PRAVNA DRŽAVA? Ali je to PRAVA POT? Tega ne vem. Res pa je, da mi »KAJA POLITIKA NAJ ŠUŽI« (Ta politika ni všeč). Če se kaj takega dogaja meni, ki sem znana oseba, potem se moramo zamisliti kaj se dogaja šele s ostalimi našimi Romi, ki so: - »ČORORA« (Revni), nepismeni, pol pismeni, nešolani, neizobraženi, krhki, nevedni, notranje nemočni…?

Demagoško pa nas radi izkoriščajo in se nam podkupujejo za svoje lastne koristi, cilje in namene, Romsko kulturo nam tudi »ČOREN« (Kradejo), zavajajo javnost, ko predstavljajo Romsko zgodovino oz. kulturo. In vse navedene dobrine si mnogi med njimi prilastijo na naš »ROMANO RAČUNO« (Romski račun).

Že pred leta nazaj sem preko sredstva javnega obveščanja opozoril, da se bo romska kultura pri nas znašla v »OVI I NA OVI« (Biti in ne imeti) in žal se je ravno, to zgodilo zahvaljujoč pristojnim civilnim oz. občinskim organom in inštitucijami. Osebno se ne čudim, da je že prišlo do odstopanje posameznikov med Romi, ki so se tako ali drugače ukvarjali s Romsko kulturo. Obžalujem, da so pri nas mnoga romska društva le »ŠTEVILKA PU OBČINSKO PAPIRI« (Številka na občinskem papirju)? In obžalujem, da država skrbi za Romsko kulturo »SAMO JEKHAR DU BERŠ« (Le enkrat na leto) ob praznovanju »SVETOVNO ROMANO DIVE« (Svetovnem dnevu Romov)? Skratka na Dolenjskem vlada v življenju Romov »BARO PROBLEMO« (Velik problem) tako na področju romske kulture kot tudi na področju politične participacije Romov? Pa za to ne smemo kriviti le državo? Menim, da so krivci na lokalni ravni, to pa so Občine tam kjer živimo Romi. Pri nas na Dolenjskem vlada tako imenovana: »ENAJSTO DEVLORESKARI KOMANDA« (Enajsta božja zapoved). Vprašati bi se morali: Zakaj tako?, kdo je glavni krivec? Res je, da je narejen korak več. Lahko pa bi bilo še boljše. Pozdrave in čestitke pošiljam v Mursko Soboto tako Romom kot civilnim oz. Občinskim pristojnim organom in inštitucijami. Tako bi moralo biti tudi pri nas? Pa žal ni in še dolgo časa nebo toliko časa dokler ne bodo pri nas našli tako pristojni Romski predstavniki kot Občinski organi in inštitucije »FARBINDI ROŽA A NA KALI I PARNI?« (Barvno rožo a ne črno – belo?« Kajti obstaja še druga »REŠITVA I AVER DROM« (Rešitev in druga pot) na kateri se nahajajo resnična dejstva o Dolenjskih Romih, ki so za civilno družbo boleča in javnosti prekrita. To in še kaj drugega pa le poslabšuje odnose med večinskim in romskim prebivalstvom. Seveda smo tudi med Romi takšni, ki si želimo iz skupnega kotla. Žal pa nam nihče ne prisluhne? To pa ni »ČAČO DROM?« (Prava pot?)

Dejstvo je, da smo Dolenjski Romi, žal razvojno najnižje in prav zato smo izpostavljeni hudemu etnocidu, kateremu se naši Romi zaradi svojega neznanja in notranje nemoči ne moremo upreti. Etnocid je lahko bolj uspešen kot genocid, saj bo z vsem, kar je romskega – jezikom, kulturo in navadami – v kratkem času pometal tako temeljito, da bo za Romi ostal le spomin. In to ne da bi kdorkoli mignil s prstom proti temu. Nasprotno, marsikaterim oblastvenikom, zlasti na lokalni oz. občinskih ravneh, bi to zelo godilo, oz. se jim že godi, saj se z asimilacijo romskega življa že znebijo socialne mizerije, s katero se morajo sedaj soočati, in vsega, kar sodi zraven. Jaz, ki malo govorim in več delam, polagam roko na srce Vam oz. Zvezi Romov Slovenije, Svetu romske skupnosti v Sloveniji in forumu romskih svetnikov v Sloveniji, da naredite vse kar je v vaših pristojnosti, odgovornosti in močeh, da pomagate in rešite Romsko kulturo zlasti na Dolenjskem, pa tudi pri reševanju celotne romske problematike? Na lokalno skupnost oz. Občino/e pa morate bolj pritiskati oz. jih opozoriti, da nebi prišlo do tega, kar se najbolj bojim. Do »NAJPHAREDE« (Najhujšega) oz. da se v bližnji prihodnosti pomembna in dragocena romska kultura ne bo znašla v »POBISTERDO MUZEJI« (Muzej pozabe)?

- Pomembna je posodobitev in modernizacija romskega kulturnega sektorja,

- Zagotovitev večje dostopnosti in ustvarjalnosti kulturnih romskih dobrin in storitev,

- Prispevati h krepitvi družbene povezanosti. Kajti zlasti oz. tudi Romska kultura je glavno sredstvo za spodbujanje medsebojnega razumevanja.

- Dostopnost romskih kulturnih dobrin mora biti zagotovljena vsem državljanom, ne glede na njihovo gmotno stanje, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino…

- Ministrstvo za kulturo RS mora učinkoviteje opravljati strokovne in upravne naloge ne le na področjih, ki jih pokriva, temveč tudi na področjih, ki so del vsebine programa…

- Blaginja mora biti tudi po meri romskega človeka,

- Urad za narodnosti mora bolj kot doslej postati koordinator vseh ukrepov, ki so neposredno povezani s položajem še posebej romske etnične skupnosti,

- Prizadevati se morate kot zagovorniki na državni ravni, da bomo Romi imeli v Sloveniji oz. tudi na Dolenjskem poleg vseh drugih, čim širšo paleto možnosti izražanja in uresničevanja svojih kulturnih interesov in ohranjanje svoje nacionalne identitete,

- Ministrstvo za kulturo in Urad za narodnosti morata zagotavljati rednejšo organizacijsko in finančno pomoč pri naši Romski kulturni, informativni, jezikovni in drugi društveni dejavnosti tudi, če je to Rajko Šajnovič.

- Zavzeti se morate za dosledno spoštovanje temeljnih človekovih pravic tudi nas Romov, ter krepiti in omogočiti pogoje za vse ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo okoliščino,

- Zavzeti se morate za vse tisto, kar nam jamčijo tudi naša ustava in številni mednarodni akti, še posebej Evropska konvencija o varstvu temeljnih človekovih pravic in svoboščin…

Spoštovani,

Romi smo do zdaj bili enakopravni z drugimi državljani samo na papirju, ker enostavno povedano sploh nismo sposobni biti enakopravni. Rezultat 50/60-letnega obravnavanja Romov s strani prejšnje in zdajšnje države je, da smo dejansko ostali na razvojno in civilizacijsko na skoraj isti stopnji kot nekoč. Moja izobrazba je – trije razredi osnovne šole. Ne bom govoril o razlogih za to, ker boste odgovor našli v moji knjigi Biti Rom, romski otrok. Moje izkušnje in poznavanje romske problematike v devetindvajsetih letih obstoja in zvestobe do Romov, mi je jasno edino eno: na način, kako se država loteva problematike Romov, bomo tudi naslednjih 50/60 let ostali na istem. Po ustavi imamo Romi iste pravice in dolžnosti kot drugi. To je res, toda zakona, ki bi našo dejansko situacijo pomagal spreminjati, ne samo nas zaščititi v naši bedni in obrobni človeški in ciganski usodi, pa še ni. Kako dolgo še? Medtem gredo stvari svojo pot, kakor pač gredo. Osebno menim, da kar zadeva romsko vprašanje – zlasti na Dolenjskem – brez cilja in brez perspektive. Kot etnična skupina nimamo nobene razvojne možnosti. Romska skupnost v Sloveniji in zlasti na Dolenjskem smo žal na številnih področjih v izrazito marginaliziranem položaju in sodimo celo v eno najbolj ogroženih skupin prebivalstva. Zaradi tega menim, da je treba na številnih področjih za začetek urediti tiste probleme, ki so hitro rešljivi, prav tako pa nemudoma pristopiti k sistemu rešitve številnih vprašanj, ki jih niti romska društva pri nas, niti romski predstavniki oz. svetniki, niti Romski ustvarjalci ne moremo rešiti brez pomoči širšega okolja in zlasti države. Pristojni ljudje pravijo, da ne najdejo ne odgovor in ne rešitev glede reševanja Romske problematike? Ni res. Celo v svojo novo knjigo oz. v romske pravljice, ki so bile javno predstavljene 25. januarja 2006 govorim o »SASTI ROŽA« (Zdravilna roža), ki mora biti »FARBIMBE A NA KALI I PARNI« (Barvana in ne črno bela). Ta barvna roža pozdravi vse bolezni. Tudi pri reševanju romskega položaja v Sloveniji, ki še vedno raste v Sloveniji. Le najti, potrgati in postaviti jo mora »ČAČO MANUŠ, PU ČAČO MISTO« (Pravi človek, na pravo mesto) »MRO PHARIPE I MRI BUTI« (Moj problem in moje delo).

Najtežje mi je najti, pridobiti, nekega prijaznega Založnika in sponzorja, prosim vse pristojne civilne organe in inštitucije in prosim Zvezo Romov Slovenije oz. Svet romske skupnosti v Sloveniji za pomoč oz. strokovno, materialno, finančno podporo pri mojih novih romskih projektov, ki sem jih že navedel oz. ki jih imam še doma? Kajti s svojim denarnim nadomestilom v višini 370, 80 EUR. Od tega zneska odplačujem še kredit, stroške plačila za elektriko, vodo in…tega nisem zmožen sam financirati. Kot lastnemu Občanu pa mi Mestna občina Novo mesto nič več ne pomaga oz. so mi rešili mojo vlogo za enkratno letno denarno pomoč v višini 150,00 evrov. Pisarniške potrebščine pa sem večkrat dobil po moji prošnji le od društva za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta, zahvaljujoč ga. Branki Bukovec. Ob tej priložnosti se vsem, ki so mi pomagali na kakršen koli način se lepo zahvaljujem.

Zaključne misli:

Slovenijo kličem na pomoč in ji polagam roko na srce z naslednjimi besedami: »GODI DU VASTA, KA KANA PAL SPREMENINENA ROMANO THEM DU BERŠ 2010/11« (Pamet v roke, ko boste sedaj (zopet) spremenili Romski svet v letu 2010/11).

Vsem Slovenskim bratom in sestram Romom pa polagam roko na srce z naslednjimi besedami: »UPRE ROMA« (Kvišku Roma).

»DEVLEHA«

(Zbogom)

Javni klic na pomoč

rsajnovi

Takole sem pisala pritožbo zoper navedene odločbe! Zelo so mene in mojega moža Rajkota, razočarali! Prepričana sva oz. sem in verjamem, da bodo pristojni razumeli in upoštevali najino, mojo revščino in naredili vse, da bom upravičena do zdraviliščnega zdravljenja?

Jovanka Šajnovič

Šmihel 74

8000 Novo mesto

Datum: 7.9.2010

Ministrstvo za zdravje

Ljubljana

Zdravstvena komisija

Zadeva: Pritožba zoper odločbo št. 290000-18070-4612/ 2010/2 z dne 25. 08. 2010

Podpisana Jovanka Šajnovič, roj. 02. 10. 1951, stanujoča Šmihel 74. Novo mesto, se pritožujem na vašo odločbo pod zgornjo številko, ker menim, da sem kot pacientka opravičena do zdraviliščnega zdravljenja.

Obrazložitev:

V bolnišnici Novo mesto, na nevrološkem oddelku, sem ležala 25 dni. Zdravila sem se zaradi motenj pri hoji, hudih bolečin v hrbtenici in nogah. Devet mesecev sem imela težave z ravnotežjem pri hoji. Večkrat sem padala in se tudi poškodovala, zaradi česar sem imela mavec na nogi. Hodila sem lahko le po stanovanju in dvorišču. Bolečine so bile hude oz. tako močne, da sem morala na zdravljenje v bolnišnico. Zdravljenje je bilo uspešno in že lahko hodim.

Mož Rajko Šajnovič se je iz hvaležnosti javno zahvalil celotnemu osebju na nevrološkem oddelku in Upravi bolnišnice Novo mesto.

Negativni odgovor za nadaljevanje mojega zdravljenja v zdravilišču me je zelo razočaral, ker sem na podlagi obljub pričakovala pozitiven odgovor. Menim, da je ocena zdravnika Matjaža Rožembergarja nekorektno in ne-človeška. V odločbi je navedel, da nisem upravičena do zdravljenja v naravnem zdravilišču. Menim, da gre v mojem primeru za sovraštvo zdravnika do drugačnih, gre za sovraštvo do Romov. Romi koti pacienti dobro poznamo tega zdravnika, ki ima do nas hladen odnos. Prosim, da pristojni organ oceni in razišče sporno odločitev zdravnika Rožemberga.

Močno upam in si želim, da me pošljete v zdravilišče, ker le v tem vidim uspešno zdravljenje – le tako bom lahko hodila kot nekoč. Ne obravnavajte in ne sodite me po drugačnosti. Pomagajte mi rešiti moje bolečine. Pomagajte mi s srcem, dušo in telesom. Nisem kriva, če je mož Rom. Rada ga imam in ljubim ga, zato mi ne smete zameriti.

Menim, da gre v mojem primeru za kršenje pacientovih pravic in v primeru negativnega odgovora bom izrabila vsa pravna sredstva, da zaščitim svoje pravice, ki so mi dane s pozitivno zakonodajo.

Lep pozdrav in uspešen dan.

Jovanka Šajnovič

V vednost:

- Zdravstvena komisija zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,

- Splošna zdravnica Natalija Škufca Srebrnjak,

- Ministrstvo za zdravje.

Ne. Ni me sram

rsajnovi

Avtor: Rajko Šajnovič

NA. NAJ MA LAČ

Ne. Ni me sram

MRI ROMNI JOVANKA , Moja žena Jovanka,

ZUTRA PE PRVO AZDI, Zjutraj prva vstane,

KAFICA KARAVI, kavico skuha,

PRVO CIGARETAČI PUŠINI, prvi cigaret pokadi,

KAŠLJINI I MANDE IZBUDINI. Kašlja in mene zbudi.

ROŽASTO CAJHO ASTARI, Rožnato blago vzame,

PU ŠTAR VUGLI LE PHANDI na štiri vogale poveže

I DŽAL ČIZU GAV, in gre skozi vas,

HABORO RODI. Hrano iskat.

PHIRI OD GAV DŽI GAV, Hodi od vasi do vasi,

OD KANTA DŽI KANTE DU SMETO, od posode do posode za smeti,

OD KHER DŽI KHER, od hiše do hiše,

OD BLOKO DŽI BLOKO. Od bloka do bloka.

ŠU HAL HABORO RODI, POKEDI: Hrano nabira:

VASO DIVE I TAHA, za danes in jutri,

VASO MENDE, SAKON DIVE. Za naju, vse dni.

DŽOKA MENDE PREŽIVINI. Tako naju preživi.

KAVA HILI MRI ROMNI, To je moja soproga-

TUJKA, BOSANKA, Tujka, Bosanka,

PRIDNO MRI JOVANKA. pridna moja Jovanka.

Kdo sem

rsajnovi

Rajko Šajnovič

KON HINO

JOVANKA!

ALI HINO KUKAVICA,

KA HILI DU TUJO GNIZDO

POSTAVINDŽA PHRE JARE,

ALI HINO GOLUBAČI,

KA PESKE KHERORO RODELE

DU GUSTO VIJE,

DU GNIZDO,

DU TUJO HRASTO A

NAHEL GADŽE,

HRASTO ČHINDE …

KON HINO MENI!

KUKAVICA,

GOLUBAČI,

ALI MANUŠ?

KDO SEM

Jovanka!

Ali sem kukavica,

ki je v tujem gnezdu,

postavil svoje jajce,

ali sem golobček,

ki si je hišico iskal

v gnezdu,

na goste veje,

na tujem drevesu a

hudobni ljudje,

so drevo odrezali…

Kdo sem jaz!

Kukavica,

Golobček,

Ali človek?

Rad imam...

rsajnovi

Avtor: Rajko Šajnovič

MRE SPOMINI

Moji spomini

RADO DIKERO

Rad imam

RADO DIKERO;

Rad imam;

ZELANO I PLAVO,

zeleno in modro,

LOLO I ŽUTO,

rdeče in rumeno,

SVITLO I ROŽASTO.

svetlo in rožasto.

VEŠA I DROMA,

gozdove in pota,

TRAMNIKI I NJIVE,

travnike in njive,

KOZALCI I POTOKI.

kozolce in potoke.

GADŽIKANE GAVA,

kmečke vasi,

DEVLORESKARE KAPELICE,

Božje kapelice,

GRASTEN I VOZI,

Konje in vozove,

KHERANE ŽIVALJA,

Domače živali,

VRTLI I NJIVE.

Vrtove in njive.

RIHI I ČRIŠNJE,

Orehe in češnje,

PHABAJA I HRUŠKE,

Jabolk in hrušk,

ŠLJIVE I BRISKE,

Slive in breskve,

DRAKHANE BRAJDE I TRTE,

Grozdne brajde in vinograde,

OKRASINDE HRASTI I ROŽE.

Okrasna drevesa in rože.

PASTIRJA, KA ČARJAVEN PU

pastirje, ki pasejo na

ZELANO ČAR,

zeleni travi,

DŽILAVANE ZVONI DU

pojoče zvonove v

GADŽIKANE KHENGERJA, KA

kmečke cerkve, ko

HILE PRAZNIKI I MAŠA.

So prazniki in Maša.

GADŽIKANE I ROMANE

kmečke in romske

ČHAVORA, KA PE VESALO KHELEN,

otroke, ki se veselo igrajo,

KHERANE ŽIVALJA,

domače živali,

MATULJA, KA LETINEN,

metulje, ki letijo,

ČIRIKLJORJA, KA ŠUKAR DŽILAVEN,

ptičke, ki lepo pojejo,

ČEBELE DU ČEBELJNAKO I PU LIPE,

Čebele v panjih in na lipah,

KUKAVICA KA BAJT ANI.

Kukavica, ki srečo prinaša.

ŽUTO KHAM, KA ČAČARI,

rumeno sonce, ki greje,

PLAVO NEBO,

modro nebo,

ZELANO VEŠORO, KA DU

zeleni gozd, ki sem v

LESTE ŽIVINAVE.

njemu živel.

KOLIBA, KA PE DU LATE BIJANDŽO,

šotor, ki sem se v njem rodil,

DROMORA, KA PO LENDE

pota, po katerih smo

PHIRAME ROMORA,

hodili Romi,

GRASTORA I HERORA, KA

konjičke in osličke, ki

PU LENDE UKELAME I LENCA PE

smo na njih jahali i se s njimi

DU VOZI NAPREŽIMBE CIDAME,

v vozove vprežene vozili,

ROMORA I ČHAVORA.

Romi in otroci.

DŽUKLORA, KA HINEJO

pse, ki so bili

ROMORENGERE ČUVAJA I

Romski čuvaji in

KA MENGE, JEŽIN LOVINENE,

ki so nam ježe lovili,

BUKHALIPE REŠINENE.

Lakoto rešili.

DADA I MAMICA ČUMIDLE,

očeta in mamico ljubeče,

PHRALORA I PHENJORJA MILO,

bratje in sestre drage,

KIRIVO I KIRIVI, KA

botra in botro, ki

ČHAVOREN, PU KRSTO PHIRAVENE.

so otroke, na krstitev nosili.

SA SO GODI HILO

ŠUŽIPE I LAČHIPE,

Vse kar je

Lepo in dobro,

MAMAKARI NARŠUŽEDE ČHIP I

materin najlepši jezik in

BERVALI,

Bogata,

ROMANI KULTURA

Romska kultura,

SPOMINO.

Spomin.

Rom rad pomaga

rsajnovi

Poroča: Rajko Šajnovič

JEK RANI MANGE PISINDŽA!

Ena gospa mi je pisala!

Spoštovani Rajko, danes sem bila v vaši vasi in prijazno ste mi odprli vrata vašega doma. Pravzaprav ste mi odprli še več, okno v vaš svet, ki ga do sedaj nisem poznala. Zato sem vam hvaležna. Bila sem tudi na vašem blogu in z zanimanjem prebrala vaše zapise, pa tusi zapise novinarja Bogdana Mikliča. Dobila sem vtis, da je med Romi marsikaj natanko tako, kot v svetu, ki ga sama poznam. Večna napetost med ljudmi, ki si prizadevajo za skupne stvari in ne mislijo samo nase in med tistimi, ki jih premami skušnjava in si jemljejo privilegije predvsem zase. Iz te napetosti se včasih rodijo dobre reči, včasih pa seveda zmagajo glasnejši in spretnejši. Še enkrat, vesela sem, da sem vas spoznala vas in tudi vašo prijazno in lepo ženo. Pozdrav obema…

Moja žena je TUJKA

rsajnovi

Takole je moja žena Jovanka pisala prošnjo!

JOVANKA ŠAJNOVIČ

ŠMIHEL 74,

8000 NOVO MESTO

SLOVENIJA

Datum: 23. 10. 2007

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE

AMBASADA REPUBLIKE SLOVENIJE

Bjelave 73

71000 Sarajevo

Zadeva: MOLBA ZA TRAŽENJE MOJE ČLANOVE PORODICE

Poštovano ministarstvo vanjskih poslova u Bosni i Hercegovini,

Ja sam Jovanka Šajnovič rođena 02. 10. 1951 godine u Mostaru BiH. Više od 35 godina več živim u Slovenij. Još nemam Slovenačko državljanstvo osim potvrdu o stalnom bivanju u Sloveniji. Kao što vam je več poznato, tražim svoje članove familije o kojima več godinama neznam dali su živi ili mrtvi?

Primila sam odgovor sa vaše strane odnosno sa strane ministrstva vanjskih poslova Bosne i Hercegovine pod brojem: 08/3-4/07-2-15495/07. Pišu mi, da navedenu notu moram, da dostavljam molbu. Hvala vam puno za surađivanje i pomoč.

Ovim putem pišem molbu i pošaljem vam kopiju: 1. moju molbu koju sam napisala i poslala u Banja LUKU, 2. potvrdu sa strane Crvenog Krsta u Sloveniji, 3. telegram, da mi je umrla sestra Mira Pantič u Mostaru.

Nadam se, da če vam biti sada traženje članove porodice puno lakše pošto vam šaljem i moju prvu molbu u kojoj sam opomenila takođe neke važne adrese gde su bili čini mi se za vreme rata - u ŽUPA – LASTA U TREBINJE, Adresu gde je prije živjela moja pokojna sestra Mira Pantič sa svojom porodicom, gde je sestra Mira radila i gde je radila žena od mog brata Danila Sjeran. I to je sve što znam i što mogu uraditi ovim putem.

Poštovani,

Za pomoč vam se puno zahvaljujem što ste več do sad uradili i što čete još unaprijed tražiti moje članove porodice osim sestre Mire Pantič za koju znamo, da je več umrla. Izvinjavam se ako sam učinila neke greške u pisnju?

Sa poštovanjem.

Jovanka Šajnovič

Opomba: Oba, sva izčrpala vse svoje znane poti in tudi sebe. A rešitve še vedno ni? Tako žena ne ve, če so njeni člani družine še živi ali mrtvi? Tudi Slovenija ni pomagala moji ženi? Saj še Slovensko državljanstvo nima žena? Lastna moja žena s katero sva uradno poročena že od leta 1985 oz. 1986 mi je postala TUJKA, ki ne more uveljavljati nobene svoje ženske pravice…

Rajko Šajnovič

Romska VOŠČILNICA

rsajnovi

Takole sem voščil dobrim ljudem s srcem, dušo in telesom. To pa sta Jože in Milena Štravs iz Šmihela pri Novem mestu!

Šmihel, 30. 12. 2009!

V O Š Č I L N I C A

Od Rajkota in Jovanke!

Spoštovani gospod Jože in gospa Milena,

Že od otroških let vas poznam. Pomagali ste nam, ko smo takrat živeli v veliki revščini. Vaša vrata so bila vedno odprta za mojo mamico Vero in njenega sina Rajkota, ko sva hodila in prosjačila od vasi do vasi od hiše do hiše. Vedno ste moji mamici dali vsaj košček kruha, če ni bilo drugega. Bili ste resnično prijazni in dobrosrčni. Bili ste resnično »LAČHO RAJ I RANI« kar v našem romskem pregovoru pomeni: Veliko spoštovanje do sočloveka z nagovorom: (Dober gospod in gospa). Dali ste nam jesti, ko smo bili lačni. Dali ste nam piti, ko smo bili žejni. Dali ste nam oblačila in obutev, ko smo bili slabo oblečeni in obuti. Takšno dobroto pa lahko pričakujemo le od nekoga, ki dobro pozna besedo »ČORORIPE« (Revščino). To pa ni vsak človek ne med vami ne med nami Romih. Kaj naj rečem? Vse kar vam lahko danes rečem so sledeče besede: »Prav lepo in prisrčno se vam zahvaljujem za vso pomoč in dobroto, ki ste jo nudili moji mamici in njenemu otroku oz. vsem mojim članom družine. Minila so že leta in leta. Sedaj smo že starejši. Jaz sem že odrasli mož star 61 let. Vi ste še starejši od mene. Kar pa je najbolj pomembno in dragoceno je to, da ste vedno bili in vedno boste »MANUŠ« (Človek). Danes pomagate moji ženi Jovanki in meni. Ravno tako. In danes vam rečem: »Hvala, hvala, hvala, za vso pomoč in dobroto. Še več. Naj vam Bog, pomaga, spremlja in varuje. Želim vam obilo veselja, dobre volje, medsebojnega razumevanja, spoštovanja, ljubezni, sožitja. Želim vama, da bi takšni ostali še mnogo, mnogo leta tudi v prihodnosti. Želim vam in vsem vašim članom družine: »SASTO I BAJTALO NEVO BERŠ 2010« (Zdravja in sreče v novem letu 2010).

Naj vam Sveta Marija, pomaga podnevi in ponoči.

Spomin na otroška leta

rsajnovi

Avtor: Rajko Šajnovič

»MANGIBE, ŠMIHELČANI I ŠMIHELI«

(Prosjačenje, Šmihelčani in Šmihel)

To je moja resnična zgodba. Zgodba katero se nostalgično spominjam iz preteklosti mojega otroškega življenja. To je resnična zgodba, ki jo nikoli nisem in nikoli ne bom pozabil. V tej zgodbi igrajo glavno vlogo: »Moja mama Vera, jaz otrok Rajko in prebivalstvo naselja Šmihel pri Novem mestu« To zgodbo sem napisal že leta 2000 v svoji novi knjigi »MRO, ROMANO ČAČIPE« (Moja romska resnica). Ker pa žal še danes nisem našel nekega prijaznega Založnika, da bi jo strokovno izdelal oz. natisnil in predstavili v javnosti sem se odločil, da jo predstavim na moji spletni strani Dnevnika pod naslovom: (sajnovicBrajdic). In za Glasilo: ŠMIHELČAN. To je moja zahvala vsem dobrim kmetom oz. Šmihelčanom, ki so meni in moji materi pomagali v takratni najhujši romski revščini!

»MRO, NARŠUŽEDE SPOMINO PU ČHAVORANE BERŠA «

(Moj, najlepši spomin na otroška leta)

Lepa kmečka vas Šmihel se imenuje. Znane hiše in dobri kmetje. še makadamska cesta je bila, makadamske pešpoti. Pred hišami rastejo drevesa; »RIHI I PHABAJA, HRUŠKE I ŠLJIVE, LOLE ČRIŠNJE I LIPE, DIVJO KOSTAJNI« (Orehi in jabolka, hruške in šljive, rdeče češnje in lipe, divje kostanji) smo govorili. Pa: »ŠUŽE SASTRUMNE ALI KAŠTUMNE OGRAJE«, (lepe železne ali pa lesene ograje), »ŠUŽE I JOŠ AVER SAKON SORTE HRASTI« (lepa še druga različna drevesa), pa »DRAKHENGERE TRTE« (grozdne trte), »I HAVE DŽI ČALIPE KALE ALI PARNE DRAKHA« (kjer sem se do sitega najedel črne ali bele grozdje). »ŠUŽE VRTLI, DU VRTLI SAKON SORTE POSADIMBE JOŠ ŠUŽEDE ROŽE, KA DIŠINEN« (Lepe vrtove v vrtove razne vrste posajene čudovite dišeče rože). »KOZALCI ZRAVAN KHERA ALI PU TRAMNIKI« (Kozolci poleg hiš ali na travnike). »PHIRE PU DROM, OKALO DROMA PA NJIVA DŽI NJIVE« (Hodiš po poteh, okoli poteh njive do njive). »NJIVE HILE PU BERŠ POSADIMBE A KA JESEN PA HILE POGNOJINDE I URINDE« (Njive v poletnih časih so posajene, jeseni pa pognojeni in izorani). »DU KOZALCI PU ŠTANGE UBISINDE KARALE, KHAS, PHUS, PEKI« (V kozolce na latah koruze visijo pa mrva, slama, deteljna). »GADŽE CIDEN ŠAJTORGE, DŽAN PU NJIVE ALI PA KHERE« (Kmetje vlečejo šajtorge, gredo na njive ali domov), »BEDAVO GRASTA DU VOZI NAPREŽIMBE, FURMANI PU VOZO BEŠEN I GADŽJA I RAKHLORA«, (lepi konji v vozove naprežena, furmani gor sedijo in še kmetice in otroci). »FURMANI ČINGADEN: GIJA, EJ, HOT, BISTAHAR« (Furmani kričijo: Gija, ej, hot, bistahar), »KA TRADEN GRASTEN, DU PRAZNO ALI PHERDE NALOŽINDE VOZI«, (ko ženejo konje, prazne ali polno naložene vozove). »ČISTO ZRAKO, ŠUKAR DIŠINI ZURU VOZO ALI ŠAJTORGE, KA HILE NALOŽINDE« (Čisti zrak, lepo diši iz voza ali šajtorgah, ki so naložene). »ZELANO TRAMNIKO I NJIVE, PEKI DIŠINI, SA DIŠINI, JOŠ ZURU GNOJO DIŠINELE« (Zelene travnike in njive, deteljna diši, vse diši, še od gnoja je dišalo), »SAMO GNOJICA MENGE, ROMENGE KHANDELE« (le gnojnica nam je Romom, smrdela), »KA LA GADŽE ČHORENE PU NJIVE I PU TRAMNIKI« (ko so jo kmetje izlivali na njive in travnike). »HIKO OKALO I SA MANGE, HILO ŠUKAR, SA DIŠINI«. (Gledam naokoli in vse mi je lepo, vse diši). »PU TRAMNIKO GADŽE KOSAHA ČAR KOSINEN, GRABLJENCA KHAS I PEKI, ZOBARJANEN, PU BARO KUPO ČHIVEN« ( Na travnike kmetje, travo s koso kosijo, s grabljami travo obračajo mrvo, deteljno, na velike kupe naložijo); »ŠINICA, HAJDA, JAČMENO, SRPOHA I VASTEHA ŽNINEN, PU VOZO LEN NALOŽINEN, TLAČONEN, CIDEN«.

(pšenico, ajdo, ješpren, žanjejo ročno in s srpom, jih na vozove naložijo, tlačijo, vozijo).»KARALE, VASTEHA PHAGEREN, KHERE LIČKINEN DU KUPO PHANDEN« (Koruzo, ročno lomijo, doma ličkajo in v kupe jih vežejo). »KARALE HILE ŠUŽE ŽUTO FARBASTO« (Koruza je čudovita, rumenkaste oblike), »GULO KHERA ALI DU KOZALCI LEN OBISINEN« (pred hišami ali v kozolce jih obešajo). »LETRIKE, HARI PU CESTA CIDEN« (Avtomobili malo po cesti vozijo). »TRAKTORJA VEČ GADŽENDE, ONDA HINE« (Traktorje so Kmetje, takrat že imeli). »NJIVE GADŽE, PLUGOHA URINENE, KA LE CIDELE GRA. GRASTE PA GADŽO,DIKERELE VASO VAJATI I TRADELE«

(Njive so Kmetje, orali z plugom, ki ga je vlekel konj. Kmet je držal konja za vajeti in ga gnal).

Moj pokojni bratranec Miha a po Romsko NONO smo ga klicali, Hudovavac se je pisal, Na cesti je cestar bil od Ruperč vrha, do Šmihela je jame s šodrom po makadamski cesti posipaval in popravljal. »DU ŠOLA PHIRAME PHIRIMBE« (V šolo smo peš hodili), Romi niso veliko hiš imeli, ni bilo avtomobilov, bilo je le »GRASTORA I HERORA« (konjičkov in osličkov). Ni bilo telefonov, drug drugemu smo pošto ustmeno sporočali, ko smo se srečevali na poteh v mesta in v vaseh. Ni bilo televizije, videorekorderjov, CD - DVD, ne računalnikov... Imeli pa smo »GRAMOFONO PU PLOŠČE, RAMONIKE I KITARA«. (gramofon s ploščami, harmoniko in kitaro). Ni bilo luči ne vode ni bilo sanitarij WC-jev ne kopalnice. Malo je bilo Romov z motorna kolesa in kolesa BICIKELJ smo govorili. Vozili pa so se v službo v takratno imenovano tovarno IMV (REVOZ) iz Novega mesta. Bilo pa je veliko »KOLIBE« (šotorov) in malo lesenih barak še najmanj pa novih hiš. Hodili smo »PHIRIMBE, ČIKALE I KHANDUMNE, NAHARODE I JOŠ DŽUVALE DU PHARADE I ZAFLIKONDE GADA, PERNANGE ALI PA PUDENDE DU GUMASTO GALOŠE I ŠKORNJE, HARIKADA PA DU TRIHALJA I ŠOLNE«. (peš, umazani in smrdljivi, nepočešljani in še ušljivi v raztrganih in zaflikanih oblačilih, bosi ali pa obuti v gumaste galoše in škornje, malokrat pa v čevljih in šolnah). »ŽIVINAME DU DIMO I PEPALO ZURU JAK DU PRAHO I DU SMETO DU VEŠA I KOLIBE DU KHAM I ŠILIPE DU BURE I VIHARJA DU BERŠIN I DU JIV«. (Živeli smo v dimu in pepelu iz ognja v prahu in smetišču v gozdove in šotore v soncu in v mrazu v vetrovih in viharjih na dežju in v snegu). Naši sostanovalci in sosedi so bili: »VEŠANE ŽIVALJA; ŽABE I ŽELVE, MIŠI I PODGANE, SAPA I SLEPIČJA, GLISTE I PIKANE ČIRME, GUŠČARJA I ZELENCI, MUŠICE I ČIRME, BAVKI I KOMARJA, KLOPI, DŽUVA I GNIDE« (Gozdni divji živali; žabe in želve, miši in podgane, kače in slepci, gliste in pikajoči mravlji, kuščarji in zelenci, mušice in črvi, pajki in komarji, klopi, uši in gnide). In kljub temu smo vsi Romi bili »SLOŽNO, RADO PE DIKERAME, JEK AVRESKE POMOZINAME, JOŠ JEŽIN SKUPA LOVINAME, PHIRIMBE, GRASTENCA I VOZINCA PHIRAME LADI OD MISTI DŽI MISTI« (složni, radi smo se imeli, drug drugemu smo pomagali, še ježe smo skupaj lovili, peš s konji in vozovi smo se selili iz kraja v kraj), »SKUPA HAME I PIJAME, PHIRAME DU BARTIJE, DU FORO I PU VESELICE« (skupaj smo jedli in pili v gostilne, na sejmih in veselicah smo hodili), »KALI KAFA DU BARI PIRI KARAVAME I JEK AVRESKA LA PIJI DAME«, (črno kavo smo v veliki lonec kuhali in drug drugemu smo jo ponujali). »AKO MEN HINE SAMO JEK KILA MAS ALI BUTERI, MIRSKO PESTE RAZDELINAME«, (Če smo imeli le kilo mesa ali več smo si medsebojno razdelili), »VESALO HINAME I ŠUKAR MENGE HINE« (veseli smo bili in lepo nam je bilo). »ČEPRAV MENDE NAHEL OBLAST TRADENE, NA MARINENE, MENDE MARENE I MUČINENE, ŽALINENE, MENDAR PE NORCI KERENE, MRZINENE I SOVRAŽINENE, MENDE IZKORISTINENE I MENDE KHALAVENE I PONIŽINENE« (Čeprav nas je hudobna oblast preganjala nas ni marala, temveč so nas maltretirali in mučili, žalili so nas in se nam posmehovali, nas mrzili in sovražili, nas izkoriščali in nam lagali in nas poniževali). »A ROMORA HINAME ZARALE I PU PHRE NAVADE I OBIČAJA, KULTURA I MAMAKARAHA ČHIBJAHA, DŽAME PONOSNO ANGLE I HVALA DEVLORESKE, ČEPRAV ŽIVINAME DU NA MANUŠANO VRIDNO ŽIVLJENJI, DU NAHALIPE, PHARIPE, MUKA, TRPLJENJI, DUHIBE, ŽALOSTI, DU DARIBE, ROVIBE, JAMRIMBE, DU NAŠIBE« (A Romi smo bili močni in na svoje navade in običaje, kulture in z materinem jeziku, smo ponosno šli naprej in hvala Bogu, čeprav smo živeli nečloveka vredno življenje v hudobiji, težavah, mukah, trpljenju, bolečinah, žalosti, strahu, joku, stoku v begu), »AMEN ROMORA PREŽIVINDŽAMO VASO DOVA, KA HINAME I DIKERAME SA SKUPA SAR JEK DRUŽINICA. MANGAME DEVLORE, DA PU MENDE PAZINI I DA MENGE POMOZINI. I DEVLORO MENDE ŠUNDŽA VASO DOVA, KA DŽANELE, DA NA HINAMO NIČ KRIVO I DA HINAMO ČORORA ROMORA« (Mi Romi smo preživeli zato, ker smo bili vsi enotni kot ena družina. Boga smo prosili, da nas varuje in da nam pomaga. In Bog, nas je uslišal ker je vedel, nismo nič krivi in da smo Romi revni). Še več: »VAVIK I PU SA AMEN ROMORA MUZIKINAME, I KHELAME, VRISKONAME I DŽILAVAME« (Vedno in povsod smo igrali in plesali, vriskali in peli), »JOŠ ČIRIKLJORJA PU VIJE MENCA DŽILAVENE I VESELINENE« (še ptički na veji so z nami peli in se veselili), »KERAME BUTI I KEDAME SASTE ROŽEI; LIPAKARO CVATO, TERŠLJIKOVINA, MALISA, VODŽJANI MOČHI, FERGANJA, PUŽI, TRGONAME MELO«…(Delali smo in obirali zdravilna zelišča; Lipovo cvetje, teršljikovino, meliso, srčno moč, gobe, polže, obirali hmelj)…«BUTI KERAME ZU GADŽE; ŠTIHINAME VRTLI, KUPINAME TEMELJNI VAŠU KHERA, JAME VASO LJUČI I PANI, ZU ZIDARJA, PA PU TRAVNIKI, NJIVE, VEŠA, DU PRUHI«..(Delali smo pri kmetih; štihali vrtove, kopali temeljne za hiše, jame za elektriko in vodo, pri zidarjih, na travnikih, njivah, gozdove v kamnolome)…Več o obiranju domačih zdravil in dela sem še več navedel v svoji knjigi »Biti Rom, romski otrok« »BUTI KERAME VASO HARI LOVE I BUTERI VASO HABE« (Delali smo za malo denarja in več za prehrano). »BORINAME PE VASO PREŽIVINI A VASO BERVALIPE« (Borili smo se za preživetje in ne za bogastvo). »PU GAVA I MANGAME« (Po vaseh smo tudi prosjačili). »ROMORA ŽIVINAME PU PHRO NAČINO ŽIVLJENJI« (Romi smo živeli na svoj način življenja). »ZARES HINE BARO ROMANO ČORORIPE PRIJE BERŠA NAZAT« (Resnično je bila velika Romska revščina v preteklosti). »I KAVA ČORORIPE PE AKHARELE »ROMANO MOMENTO« (In ta revščina se je imenovala: »ROMSKI MOMENT«

»MANGIBE«

(Prosjačenje)

Otrok sem še bil in z mamico Vero v Vas Šmihel, sva hodila in prosjačila »OD KHER DŽI KHER« (od hiše do hiše), ne znam prešteti koliko krat je to bilo? Koliko ur? Koliko dni? Koliko mesecev? Koliko leta? Koliko kilometrov sva prehodila? Mama je prosila po hišah razne reči; surove prehrambene artikle, oblačila in obutve. Včasih sva dobila veliko, včasih malo. Če sva dobila veliko je mama nosila »DU GONO PU DUMORA« (v culo na ramenih), če sva dobila malo pa je mama spravila kar v »ZASLONO« (predpasniku). Če pa nisva dobila nič pa je mama odgovorila: »HVALA, SEGLIH I DEVLEHA« (hvala, vseeno in z Bogom) Kmetje Šmihelčani! Nekateri so bili »LAČHE, KONIKO PA NAHEL« (dobri, nekateri pa hudobni). Dobro so poznali mamo Vero po kmečko in Mudžo, po Romsko. Mene otroka Rajkota in našo družino in dobro so vedeli, da smo »ČORORA ROMORA« (revni Romi). Pa jim ne zamerim, da so včasih kričali nad naju. Kajti resnično smo sitnarili ker sva skorajda vsak dan ali drugi dan ali treti dan hodila in prosjačila... »SPOMNINO PE« (spominjam se): »GASILSKO VESELICA« (Gasilske veselice), pred »GASILSKO KHER DU ŠMIHELI« (Gasilskim domom v Šmihelu), »ZU INTERNATO I OSNOVNO ŠOLA DU ŠMIHLI« (pri Internatu in Osnovni šoli v Šmihelu)…Tudi mi Romi smo radi hodili na veselice. »SPOMNINO PE, DA DŽAME AVER DIVE NAZAT PU DOVA MISTO, KA HINE VESELICE« (Spominjam se kako smo drugi dan prišli nazaj na to mesto kjer so bile veselice). »ZUTRA, KA JOŠ GADŽE SOVENE« (Zjutraj, ko so ljudje še spali). »RODAME, ALAČHAME I LAME SA SO GODI HINE LAČHO VASO MENDE ČORORA ROMORA« (Iskali smo, našli in vezeli vse kar je bilo dobro za nas revne Rome); Seveda, kar je ostalo »PU MIZE I STULO MIZE« (Na miize in pod mize); »MARO, MAS, ČEVAPČIČI, MOL, KISALO PANI, CIGARETI, ČIKI I JOŠ SAVE LOVE« (Kruh, meso, čevape, vino, radensko, cigarete, čike in še kakšen denar). »SPOMNINO PE« (Spominjam se), »SAR DŽAKERAME DEDEK MRAZ, DA MENGE DEL CUKRI I PAKETI« (Kako smo čakali na DEDKA MRAZA, da nam da bonbončke in paket). Potem se spominjam, »KA GULU KHENGERI DU ŠMIHELI HINEJO KRAME, ŽEGNANI, BIRMA«… (Ko so bile pred cerkvijo v Šmihelu Krame, Žegnanje, Birma)…, za praznike. In še…te nostalgične lepe spomine ne morem spregledati in kot Romski pisatelj jih moram upravičeno tudi napisati. Takšne lepote in resnične zgodovine in kulture v preteklosti tudi jaz kot Rom, Krajan, sosed in prijatelj Šmihela in prebivalce Šmihelčane ne morem »NINDAR POBISTERI« (Nikoli pozabiti).

»ŠMIHELČANO«

(Šmihelčan)

Spominjam se: »PHURANI POŠTA« (Staro pošto), kjer smo hodili in dobivali pošto. »PHURANO ŠTACUNO« (Staro trgovino), kjer smo kaj nakupovali, ko smo imeli »LOVE« (denar) in dobro se spominjam nekatera imena takratnih prodajalcev. To so bili gospod Peter, gospa Slavka, gospa Stanka... potem imam lep spomin na Staro prodajalno »MESARI« (Mesarija), kjer smo v njej nakupovali; »ČHIL, VAMPI, VIME, BALANE PARKLJA, ŠERE, REPI, KANA« (masti, vampe, vime, prašičje parklje, glave, repov, ušesa), poceni mešano »MAS, DROBOVINA« (meso DROBOVINO) smo govorili Romi... nato me spomin odpelje v »PHURANI MENZA« (staro menzo) v stavbi, ki smo jo imenovali »INTERNATO« (Internat), »ME I MAMA UČASI ČHINGERAME KAŠTA I POMOZINAME VASO MENZA VASO HABORO« (Jaz in mama sva včasih sekala drva in pomagala za menzo za hrano), »HINAVE VESALO, KA DŽANAVE, DA HAVA ČALO LAČHIPE« (Bil se vesel ker sem vedel, da se bom do sitega najedel dobrote). Iz kuhinje je dišalo po dobrotah po hrani, ki so jo kuhale kmečke kuharice. Še mi smo jo dobili in mamica je dala, to odvečno ali ostanke dišeče hrane v kantico in jaz sem jo že »PU DROM I BOKHATAR, VASTEHA ASTARAVE I HAVE« (na poti od lakote kar z roko zajemal in jedel. Naša najboljša bivša soseda že pokojna gospa Ana Balažkova je takrat bila kuharica. Potem grem naprej s svojim spominom v prvo priljubljeno »BARTIJA« (gostilno) Franceta Hrastarja kjer smo večkrat bili kot gosti kjer smo pili, moj očka je včasih na harmoniko zaigral, peli smo in plesali Romi in mnogi kmetje Šmihelčani. Starejši kmetje so »DŽOKA ŠUKAR DŽILAVENE«, (tako lepo zapeli), »SAR GODI ZVONI ZURO ŠMIHELSKO KHENGERI« (kod zvonovi iz Šmihelske cerkve). Še v kuhinjo je mama hodila in dobra gospa Hrastar, je vedno kaj mamici ali meni dala; »KOSO MARO« (košček kruha), na kruhu pa kakšno »GOJ« (salamo), ali »MAS« (meso), ali kuhano hrano pa kakšen piškot in…Jaz in deklica Ančka Hrastar pa sva »SKUPA PHIRAME DU ŠOLA« (skupaj hodila v šolo). Kako je bilo v Osnovni šoli, koliko razredov sem končal pa sem že navedel v svojo knjigo »OVI ROM, ROMANO ČHAVORO« (Biti Rom, romski otrok). »PU ŠMIHELSKO BRITHAVO DU MIRO SOVEN«, (Na Šmihelskem pokopališču v miru počivajo), »MRI MAMA I DADE«, (moja pokojna mamica in očka), »PHENORI, EMICA I PHRALORO, KA LE, SPLOH NA PRINDŽARO« (sestrica Emica in bratec, ki ga niti ne poznam), ter »BUT ROMORA I MRI ŽLAHTA«, (veliko Romov in moja žlahta), »BIVŠO SOSEDI I KOLEGI; RANI ANA, RAJ JOŽE I KOLEGA JOŽKO« (sosedi in prijatelji; Gospa Ana, gospod Jože in prijatelj, Jožko), ter mnogi tisti dobri ljudje Šmihelčani kjer sva mamica in jaz pri njih »MANGAME« (prosjačila). »HVALA I SLAVA SARENGE TUMENGE«, (Hvala in Slava vsem Vam), ki ste že pokojni...Nisem pozabil tudi na Šmihelski »MLINO« (mlin), »ZU ŠTINE« (Pri Štinetu), smo govorili v njem smo »KARALE PHIRAVAME, VARO THERAME I KHERE MARORO PEKAME«, (koruzo nosili, moko dobivali in doma kruh pekli), »DU TATO PEPALO I ŽARJAVKA DU JAK« (v toplem pepelu in žerjave v ognju), pa še »PALENTA, MAMA KARAVELE« (žgance, je mama kuhala).. K Šmihelskem »RAŠAJ« (župniku), sva jaz in mamica hodila »HABORO MANGAME«, (hrano, prosila) in »SVIČE MANGAME I KHERE THARAME, DA MENDE, HINE LJUČI« (sveče sva prosila in doma smo prižigali, da luč smo imeli), »SVITLO HINE I MENI LAKO« (svetloba je bila in lahko sem), »PISINAVE I KEDAVE« (pisal in bral)…v Šmihelski cerkvi sem kot otrok hodil tudi k verouku. »PANI DU AJMORJA PHIRAVAME« (Vodo smo v vedrih nosili), dobri sosedi Šmihelčani so jo nam dajali, od pokopališča smo jo nosili od železniške postaje KANDIJA smo jo nosili iz pip. S svojimi spomini se vračam nazaj k dobrim in prijaznim Šmihelčanom, ki so nam hrano dajali, da »NA HINAME BOKHALE«, (nismo bili lačni), »PANI MENGE DENE, DA NA HINAME TURŠALE, DA LAKO KARAVAME, THOVAME GADA I KOKORA PESTE« (vodo so nam dajali, da nismo bili žejni, da smo lahko kuhali, prali oblačila in sami sebe). »GADA MENGE DENE, DA PE MODERNO PHIRAVAME«, (oblačila so nam dajali, da smo se moderno oblačili) in »DA NISAMO KHAND«, (nismo smrdeli), »PODENIBE MENGE DENE, DA PERNANGE NA PHIRAME« (obutev so nam dali, da bosi nismo hodili) in....

To so bili:

»RAJ I RANI« Po romskem običaju takole govorimo zaradi spoštovanja do sočloveka z nagovorom: (Gospod in gospa). V nadaljevanju bom pisal (gospod in gospa). »PU BRDO« (Na Hribu) smo govorili. Druga gostilna kjer smo tudi mi Romi bili večkratni gosti zlasti, ko je bila veselica. Imena in priimka žal ne vem? Gospod in gospa, pri »MUŠKRA« (Šivilji) smo govorili in Uničkovi so se pisali. Gospod in gospa, »ZU MARTA« (pri Marti) smo govorili. Gospod in gospa, »ZU SITARI« (pri Sitarjevi) smo govorili in Sitarjevi so se pisali. Gospod in gospa, »ZU BOŽIČKO« (Pri Božičku) smo govorili in Božič, so se pisali. »ZU JUSTA« (Pri Justi), smo govorili. Gospa, Justa je bila vdova in dva sinova je imela Tonita in Braneta. Tretja gostilna: je bila kjer smo ravno tako bili večkratni gosti in kjer smo »MUZIKINAME, DŽILAVAME I KHELAME« (igrali, peli in plesali), »DU BARTIJA KALČIČ« (V gostilno Kalčič) smo govorili in tako so se pisali. Kasneje pa so se v tej hiši naselili »LAČHO GADŽO« (dober kmet) s svojo družino »ZU PETER« (Pri Petru), smo govorilii in Mali, so se pisali. Gospod in gospa, pri »SESO, DANE« (Policaju Danetu), smo govorili, Gospod in gospa, »ZU VRPIČI« (pri Vrpičovih), smo govorili, Burger, so se pisali. Le Rome niso upravičeno marali, ker so jim resnično škodo povzročali na njivah in travnikih. Gospod in gospa, »ZU UDE« (pri Udetu), smo govorili, Udetovi so se pisali. Gospod in gospa, »ZU KOREL« (pri Korelnu), smo govorili, Staniša so se pisali. Gospod in gospa, »ZU PHRAL, VERPIČOSKARO« (pri bratu od Vrpičovih), smo govorili, Burger, so se pisali. »ZU RANI TATJANA« (Pri gospe Tatjani), smo govorili, Gros, so se pisali. Hčerka Tatjana je rada pela. Prišla je na obisk k nam ker smo bili dobri znanci. Vzel sem »KURI« (odejo), šel na bližnji »TRAVNIKO« (travnik), »BEŠAME PU KURI«, (sedela sva na odejo), »MENI KERAVE PU RAMONIKE TATJANA. PA ŠUKAR DŽILAVELE« (Jaz sem igral na harmoniko, Tatjana pa je čudovito zapela). Pa grem naprej. Gospod in gospa, »ZU PEKO« (pri Peku), smo govorili, Zupančič so se pisali. Gospod in gospa, »ZU BOŠNARI« (pri Lovcu), smo govorili, Pečnik so se pisali. »ZU PHURANI RANI« (Pri starejši gospe). »LAKARO ČHAVO VILI, HINE MRO KOLEGA« (Njen, sin Vili, je bil moj prijatelj) in Plevnik so se pisali. Gospod in gospa, »ZU RANI MIRA« (Pri gospe Miri), smo govorili in bila je »UČITELJICA« (Učiteljnica). Pa gospa, ki ima sina Matjaža s katerim sem hodil v šolo in Šinkovec, so se pisali. Pa gospod in gospa, Mrvar so se pisali. Pa gospod in gospa, »ZU HARČI« (pri Kovaču), smo govorili in Kovačič so se pisali. Gospod in gospa, »ZU BUT RAKHLORA« (pri veliko otrok), smo govorili, Medle so se pisali. Gospod in gospa, »ZU ŠTREKANO« (pri Železničarju) smo govorili, Barante so se pisali. Pa gospod in gospa Porebar, pa Bučar…Zahvala pripada tudi »RAJESKE JOŽE I RANJAKE MILENA« (gospodu Jožetu in gospe Mileni). "ZU SODNIKO" (pri sodniku) smo govorili in Štravs, se pišejo. Nikoli niso zapirali vrata pred mojo mamo in otroku Rajkotu. Njihovo, dobroto ne bom nikoli pozabil. Njihova, dobrota od mojih otroških let traja še vedno tudi sedaj, ko sem star že 60 let. Le, da mojo pokojno mamo Vero danes nadomešča moja žena Jovanka, ki ravno tako prosjači. Še enkrat in javno se vam zahvaljujem gospod JOŽE in gospa MILENA za vašo »VODŽJAKARO LAČHIBE« (Srčno dobroto). In še in še bi lahko našteval. Ne zamerite mi, ko sem pozabil na imena in priimke še številnim drugim prijaznim in dobrim Šmihelčanom...Še vedno so dobri ljudje v civilni družbi, ki so brez predsodkov do Romov, ki dobro vedo kaj pomeni beseda "ČORORIPE" (revščina). Ljudje v civilni družbi se bi morali zavedati, da tudi »ROMA NA HINAMO SA GLIH« (Romi nismo vsi enaki). Kot pet prstov na eni roki niso vsi enaki. Res je, da so nekateri Romi »BERVALE« (Bogati). A še vedno je mnogih romskih družin, ki so »ČORORA« (Revni). In še nadaljevanje moje zgodbe:

»SO THERAME MENI I MAMA, KA MANGAME PU GAVA ZU GADŽE?«

(Kaj sva dobila jaz in moja mama, ko sva prosjačila po vaseh pri kmetih?)

»KALO, PARNO I PISINDO GRHLI«, (Črni, beli in pisani fižol), »KISALO ŠAHA I RIPA« (kislo zelje in repo), »VARO I MARO« (moko in kruh), »THUD DU MAMAKARI KANTICA I KISALO THUD« (mleko v mamini kantici in kislo mleko), »PHABAJA I HRUŠKE« (jabolka in hruške), »RIHI I ŠUKE ŠLJIVE« (orehe in suhe šljive), »GADA I PODENIBE« (oblačila in obutev), »POTVICA I PIŠKOTE« (potico in piškote) ob praznikih. »KA GADŽE DENE BUŠČE BALE« (Ko so kmetje klali prašiče), smo dobili: »GUDLA DU MAMAKARI KANTICA«, (godlo v mamini kantici), »PARKLJA, I KANA, REPO I KOŽA, CERKI, ČHIL I BELEVAS, KRVAVICE I HARI MAS« (parklje in ušesa, rep in kože, ocvirke, masti in špeha, krvavice in malo mesa), »SALATA I ŠERENGERE ŠAHA, KUMARE I PAREDAJZI, KORENI I KORABA, HUJA I LOLI PISA, ČEBULA I ČESNO, KISALO KUMARE I PAPRIKE DU GLAŽI, ŠUKE GOJA I BELEVAS, MARMOLADA I MEDO DU GLAŽI, CUKRO I JALI KAFA, KARADI PALENTA I HABE. PA JOŠ SAVI TASADI KHAJNI, PHENELE GADŽI. PA LONORI VASO KARAVI HABE, PA JOŠ SAVO DINARAČI THERAME, DA PESKE LAKO ČINAME MARORO…(Solato in glavnato zelje, kumare in paradižnik, korenje in kolerabe, krompir in rdečo peso, čebule in česna, kisle kumare in paprike v kozarcih, suho salamo in špeha, marmelado in med v kozarcih, sladkor in sirovo kavo, kuhano žgance in jed. Pa še kakšno zadavljeno kokoš je rekla kmetica. Pa soli za kuhanje hrane, pa še kakšen dinarček sva dobila, da sva si lahko kruh kupila)...

Moja mamica je bila poštena, zato nama, dobri Šmihelčani, nikoli niso zapirali vrata. Le jaz pa sem resnično, kot nevedni Romski otrok, »ČORAVE« (Kradel). »AVRI GULU KHERA« (Zunaj pred hišami), kjer so se kmečki otroci igrali in puščali ali pozabili: kakšno plastično ali leseno otroško igračko, da sem se lahko doma, veselo igral. In kaj sem kradel? »TIKNORI KARJOLICA I LOPATICA« (majhno korjolico in lopatico), »AJMORAČI I LETRIKICA« (ajmorček in avtomobilček), »PIŠTOLICA I SABLJICA« (pištolico in sabljico), »ROBOTO I KHERORO« (robota in hišico), »ROJORI, VILICE I ČHURIKORI« (žličko, vilice in nožiček), »TIKNORI ŽUNKICA I LUTKICA« (majhno žogico in lutkico). »PU NJIVE« (Na njivah): »PAREDAJZI I THULE JAGODE«, (paradižnik in debele jagode), ki sem jih že na poti pojedel....Naj mi dobri Šmihelčani ne zamerijo. Oprostite mi in hvala vam. Hvala vsem Vam, Šmihelčani za vašo dobroto. Nekateri so že umrli, nekateri pa še živite. Hvala učiteljem, ki so me učili v Šmihelsko Osnovno šolo. Za pokojne učitelje oz. učiteljice pa naj sprejmejo mojo pohvalo njihovi otroci, vnuki, vnukinje...Hvala Šmihelskemu Župnišču, hvala vam fantom in dekletom, ki smo skupaj hodili v šolo. Hvala tudi vam otrokom, vnukom in vnukinjam, ki so vam starši že umrli. Zato v njihovem imenu in v mojem imenu sprejmte mojo pohvalo in SLAVO. Hvala vam, ki ste še živi in s katerimi se kdaj pa kdaj »DORESAMO PU DROM PU CESTA« (srečujemo na poti na cesto). »HVALA, SARENGE TUMENGE« (hvala, vsem vam): »LAČHE GADŽE I GADŽJA« (Dobrim kmetom in kmeticam), »ZURU GADŽIKANE GAVA«: (Iz kmečke vasi): Šmihel, Košenice, Regerča vas, Gotna vas, Graben, Kmetijska šola Grm, Nad Mlini, Kristanova ulica, Okolica Kmetijske šole Grm, Škrjanče, Boričevo, Stranska vas, Uršna sela, Petane, Mrašavo, Sreberniče, pa nazaj Brod, Drska, Kandija, Mestni bloki, hiše…In še bi lahko naštel kje sva jaz in mamica prosjačila. A najlepši spomin mi je ostal na vas Šmihel in Šmihelčane. Zato se vam prav lepo in prisrčno zahvaljujem še enkrat vsem vam, Šmihelčanom in vas prav tako pozdravljam. »VESALO HINO, DA LAKO HINO TUMENGARO ROMANO SOSEDO I KOLEGA« (Vesel sem, da sem lahko vaš Romski sosed in prijatelj). Rad vas imam in spoštujem. Rad te imam Šmihel. »ŽELINO TUMENGE BUT USPINDI BUTI. BUT VESELI, SASTIPE I BAJT. (Želim vam obilo uspeha pri vašem delu. Veliko veselja, zdravja in sreče). Pozdravljam tudi vse; osamljene, bolne, invalide, upokojence, ostarele, onemogle, trpeče, žalostne, obupane, razočarane, zapuščene, revne in bogate. Moške, ženske, družine, ter vse otroke…Opravičujem se vam za morebitne pisne napake. Prepričan sem in verjamem, da boste vsaj malo in brez sramu sprejeli, to mojo javno zahvalo in pohvalo?

Naj vas Bog, spremlja in varuje!

Vaš Romski prijatelj,

Rajko Šajnovič

Romski otroci v šolo

rsajnovi

Tako je bilo nekoč, ko sem bil še bivši predsednik prvega romskega društva v Slovenji, ki smo ga ustanovili v Novomeški občini že 25. marca 1983 leta!

ROMANE ČHAVORA DU ŠOLA

Romski otroci v šolo

Neredno obiskovanje pouka šoloobveznih romskih otrok, neocenjeni in slabi učni uspehi pri pouku, nerazumevanje in nepoznavanje romskega jezika s strani učiteljice v Osnovni šoli Beršljin, nesodelovanje s strani učiteljev z starših šoloobveznih otrok in obratno, zdravstvene težave romskih učencev, nepoznavanje slovenskega jezika romskih učencev, neorganiziran prevoz romskih učencev…

Starši šoloobveznih otrok so bili zelo prestrašeni pošiljati svoje otroke v šolo predvsem zato ker so našli mrtvega šoloobveznega romskega otroka v jaršku poleg železniške proge KANDIJA in v neposredni bližini Osnovne šole Šmihel. Starši niso več pošiljali svoje otroke v šolo. Takrat so starši vodili svoje šoloobvezne otroke še peš v šolo ker niso imeli avtomobilov kot jih imajo danes. Učiteljice so skorajda jokajoče poročale na sestanku bivše Strokovne skupine za reševanje romske problematike Novo mesto o nevzdržnem in neuspešnem šolanju romskih otrok. Takratna predstavnica Zavoda za šolstvo je bila učiteljica ga.MAGDA JAZBEC. In Rom Rajko Šajnovič, ki je bil član te Skupine je »Našel rešitev« Predlagal je v svojem imenu oz. v imenu društva ROM Novo mesto in v imenu staršev šoloobveznih otrok, da pristojni civilni organi oz. inštitucija zaposlijo enega Roma, ki bi s kombijem vozil šoloobvezne romske otroke v šolo in domov. Moj predlog je na sestanku predsedstva oz. Izvršnega odbora društva ROM Novo mesto bil pozitivno sprejet. Ravno tako so ga s presenečenjem sprejele že navedena Strokovna skupina za reševanje romske problematike Novo mesto. Kot najbolj primernega Roma smo imenovali in demokratično izvolili DARKOTA TUDIJA. Med vsemi Romi in romske mladine je bil najbolj znan oz. priljubljen in aktiven član našega oz. takratnega romskega društva, kot član Zveza prijateljev romske mladine in kot član športnega društva Rom Novo mesto v malem nogometu. In tako so Darkota Tudija zaposlili na Centru za socialno delo Novo mesto kot »ROMANO ČHAVORANO ŠOFERI« (Romskega, otroškega šoferja), oz. prevoznika šoloobveznih romskih otrok od »KHERIJAL DŽI ŠOLA I ZURU ŠOLA DŽI KHERE« (Doma do šole in iz šole do doma). Drugi pereči problem pri reševanju romske problematike v Novem mestu je bil tudi »BIČHALI POŠTA ROMENGE« (Pošiljanje pošte Romom) oz. prejemanja pošte za Rome. Romi smo takrat »PHIRIMBE PHIRAME PU POŠTA« (Peš hodili na pošto) v Novem mestu. Problem je bil zlasti glede »PREJEMANJE POŠTNE POŠILJKE ROMOV« s strani uradnih in pravnih organov oz. inštitucije, ki so pošiljali Romom razne poštne pošiljke. Policija je bila nemočna ker so težko našli prave romske osebe oz. naslovnike ker jih pač niso poznali po imenu, priimku…

Takrat poštarji še niso nosili poštne pošiljke Romom v njihova naselja tako kot danes. Problem glede poštne pošiljke Romom so imeli tudi »POŠTA, URADO VASO DAVKE, MATIČNO URADO, SESE, SODNIJA, URADO VASO BUTI, SOCIALNO CENTRO, SODNIKO VASO ŠTRAFINI, OBČINA«…(Pošta, Davčni urad, Matični urad, Policija, Sodišče, Urad za delo, Center za socialno delo, Sodnik za prekršek, Občina)…In Rajko Šajnovič je bil »DEKLICA VASO SA« (Deklica za vse).

Kot pobudnik, organizator, predlagatelj, Romski predstavnik, predsednik romskega društva, član Strokovne skupine za reševanje romske problematike v Novem mestu sem zopet jaz Rom Rajko Šajnovič »ALAČHJO REŠITVA« (Našel rešitev). Ker so vsi Romi poznali Darkota Tudija sem znova predlagal v svojem imenu, v imenu romskega društva in v imenu Romov Občine Novo mesto, da smo za »ROMANO POŠTARI« (Romskega poštarja) po demokratično izvolili Darkota Tudija. On, je bil zadolžen za izročanje poštne pošiljke romskim naslovnikom. In problem je bil pozitivno rešen. Darko Tudija je bil zelo priden, uspešen in aktivni romski delavec. Še vedno je zaposlen na Center za socialno delo v Novem mestu. Tokrat pa ga lahko vidimo in srečamo kot »TELEFONISTO« (Telefonista). In to je »ČAČO ROM« (Pravi Rom) Darko Tudija, ki je pridni dolgoletni delavec, dober gospodar, mož, oče in ded. Ob tej priložnosti sem mu podarilPRIZNANJE, POZDRAVE, ČESTITKE IN JAVNO POHVALO. Pa ne zato ker je mož moje nečakinje Milene Tudija. Temveč zato ker takšen Rom – moški ali ženska morajo biti oz. bi morali biti znani in priznani tudi v očeh javnosti? O tem poročam veselo, srečno in ponosno tudi kot Romski pisatelj. Zato ker je Darko Tudija dejansko in resnično »ČAČO ROM« (Pravi Rom). Takšnih Romov pa je žal zlasti pri nas na Dolenjskem zelo, zelo »HARI« (Malo).

Romski slovar

rsajnovi

Avtor: Rajko Šajnovič

"ROMANO SLOVARI«

(Romski slovar)

O romskem slovarju sem pisal že leta 2008. Kot bivši predsednik romskega društva Novo mesto »PE ZARALE VESELINDŽO« (Sem se zelo razveselil), ko so leta 1984 Romi iz Murske Sobote poslali »TIKNORO POMAGAČI ROMANE ALAVA« (Majhen pripomoček s romskimi besedami) na Zavodu za šolstvo kjer je bila še bivša predstavnica za šolstvo v Novem mestu ga. Vladka Škof. »VASO TUMENGERE ŠOLE, KA PHIREN ROMANE ČHAVORA« (Za vaše šole kjer hodijo Romski otroci). So rekli Romi oz. nekdo, ki je takrat poslal ta njihov, pripomoček s romskimi besedami. Pripomoček naj bi služil učiteljem, ki so učili naše romske otroke za lažje delo oz. poznavanje »ROMANI ČHIP« (Romskega jezika). V tem pripomočku: »ANDRE HINEJO OKO 1350 ROMANE ALAVA« (V njem je bilo okoli 1350 romskih besed). V narečju in dialektu romskega jezika iz Prekmurja. Nekega dne, ko sem urejal neke zadeve v zvezi romskih šoloobveznih otrok mi je ga. Zlata pokazala in podarila ta navedeni pripomoček s namenom, »DA LE PREHIKO I MOTHAVO PHRO MNENJI« (Da si ga pregledam ter povem svoje mnenje), ali bo v korist našim šoloobveznim romskim otrokom oz. učiteljem v šolah? Ko sem si ta pripomoček s romskimi besedami prebral oz. pregledal sem žal ugotovil sledeče: »OD 1350 ROMANE ALAVA« (Od 1350 romskih besed), »MENI RAZUMINDŽO SAMO PAR ROMANE ALAVA« (Sem razumel le par romskih besed) in takoj ugotovil »DA KALE ROMANE ALAVA ZURU MURSKO SOBOTA NA PRINDŽAREN NA ROMA NA ČHAVORA, KA PHIREN DU ŠOLA I NA UČITELJNI DU ŠOLE, KA SIKAVEN MENGEREN, ROMANEN ČHAVOREN« (Da te romske besede iz Murske Sobote ne poznajo ne Romi ne otroci, ki hodijo v šolo in ne učitelji, ki učijo v Šole kjer učijo naše, romske otroke). In to sem tudi povedal ga. Vladki Škof. In že sem začel pisati podobni pripomoček »DU MENGERI ROMANI ČHIP« (V našem romskem jeziku), ki ga govorimo in razumemo Romi v Suhi in Beli krajini, Dolenjske in Posavja. Znano je, da se med drugim razlikujemo od Prekmurskih Romov tudi v »DAJAKARI ČHIP« (Materinem jeziku). Kar pomeni, da se medsebojno »VAKERAMO I RAZUMINAMO SAMO DU SLOVENSKO ČHIP« (Komuniciramo in razumemo le v Slovenskem jeziku). »I DŽOKA PRVO PUTO ZU MENDE, DU JAVNOSTI MOTHADŽO MENGARI ROMANI ČHIP« (In tako sem prvič pri nas predstavil v javnosti naš Romski jezik) že leta 1984 v obliki »TIKNORO ROMANO POMAGAČKO 1350 ROMANE ALAVA« (Majhnega romskega pripomočka s 1350 romskimi besedami), ki sem jih povzel iz pripomočka, ki so ga v Novo mesto poslali iz Murske Sobote. S to razliko, da sem jaz začel po svoje. »ZAČMINDŽO MOTHAVI I PISINI ČHAVORANE DŽILAVA, KA LEN BIČHALDŽO DU BERŠLJINSKO ŠOLA VASO ROMANE ČHAVORA, KA ONDA PHIRENE DU ŠOLA« (Začel prevajati in pisati otroške pesmice, ki sem jih poslal v Beršljinski šoli za romske otroke, ki so takrat hodili v šolo), pa recitacije in…Vse sem objavil tudi v »PRVO ROMANE CAJTINGE« (Prvi Romski časopis), v Suhi in Beli krajini, Dolenjske in Posavja in morda celo v Sloveniji? pod naslovom: »ROMANO BILTENO, ROMANE CAJTINGE I ROMANO LIL« (Bilten Rom, Romski časopis in Romski list):

Glasilo: OO ZSMS iz novomeške občine,

Sedež: Majde Šilc 2, Novo mesto,

Odgovorni urednik: Rajko Šajnovič.

Pripravljalni odbor:

Rajko Šajnovič,

Marija Padovan,

Dušica Balažek.

To Romsko glasilo sem javno in osebno ter brezplačno pošiljal in podarjal Novomeški civilni družbi ter na razne druge naslove v Sloveniji. V novomeški občini; Študijska knjižnica Mirana Jarca, Osnovna šola Beršljin, OO SZDL, OO ZSMS, OO ZKS, Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje delavcev, Zdravstvenim ustanovam, Društvo invalidov Novo mesto kot njihov, član, na sodišču, Zapori v Novo mesto, policijski postaji, Organom uprave UJV, smo govorili, glavna pošta, in…Seveda tudi vsem članom »DU MENGARO ROMANO DRUŠTVO« (V našem romskem društvu)…Upam, da nekje še obstaja ta navedeni Romski časopis ali Bilten ali glasilo, če ga niso vrgli »DU KOŠO VASO SMETI?« (V koš za smeti?).

Leta 1986 pa sem že dodal, preoblekel oz. napisal – osnutek slovarja slovensko-romskega narečja za območje Romov na Dolenjskem. »OKO ŠTERDESET TAVŽONT ROMANE ALAVA« (Okoli štirideset tisoč romskih besed). »PU KEČI RIGJA PAPIRJA PISINDŽO, DOVA PA NA DŽANO TOČNO KEČI?« (Na koliko strani listov sem napisal, to pa ne vem natančno?) »DOVA LAKO SAKON BRUJINI I HIKI ZURO MRO ROMANO SLOVARI, KA HILO PU RAZNO MISTI DU SLOVENIJA« (To lahko vsak prešteje in vidi iz mojega romskega slovarja, ki se nahaja na različna mesta Slovenije). Je pa napisan v narečju in dialektov naših Romov; Suhe in Bele krajine, Dolenjske in Posavja. »JEK BERŠ LE PISINAVE KOKORO I KONČINDŽO« (Eno leto sem ga pisal sam in končal). In sedaj boste izvedeli resnična dejstva o tem mojem prvem največjem, najbolj pomembnem in dragocenem romskem slovarju v Sloveniji. »PRVO PUTO LEGERDŽOVESALO, BAJTALO I PONOSNO« (Prvič sem ga odnesel veselo, srečno in ponosno) »PU MESTNO OBČINA« (Na mestno Občino) s namenom, da bi služil za poučevanje romskega jezika v osnovnih šolah, ki vključujejo v izobraževalni proces otroke romske skupnosti predvsem z območja dolenjske regije. In nič se ni zgodilo. Razočarano sem vzel slovar nazaj ker:

- Občina Novo mesto. »NANE NI POMOČ NI REŠITVA NI LOVE« (Ni bilo ne pomoči ne rešitev, ne denarja),

- Po tem sem ga osebno odnesel na naslov:

- Bivša Dolenjska Založba. »BIVŠO UREDNIKO RAJ FRANCI ŠALI PHENDŽA« (Bivši urednik gospod Franci Šali je rekel), »AMEN NA HINAMO PRISTOJNO VASO SLOVARJA« (Mi nismo pristojni za Slovarje).

Poslal sem ga naprej na naslov:

- Služba Komisije Državnega zbora za peticije bivša predsednica ga. Eda Okretič-Salmič. Za Ministrstvo za šolstvo in šport. Bivši Minister g. dr. Slavko Gaber. Je zapisala: V prilogi vam pošiljamo osnutek slovarja slovensko-romskega narečja, katerega je g. Rajko Šajnovič Rom iz Šmihela, poslal Komisiji Državnega zbora za peticije z namenom, da ga posreduje pristojnemu ministrstvu v nadaljnjo obdelavo. G. Šajnovič, kot avtor slovarja, pričakuje strokovno jezikoslovno obdelavo ter pripravo na natis slovarja kot učnega pripomočka. Predlagamo, da predlagatelja, kot tudi Službo za peticije , seznanite z načinom, možnostmi in potrebami nadaljnjega dela na obdelavi predloženega osnutka slovarja. Odgovor ministrstva pričakujemo, če je le mogoče do 15. 7. 1997.

- Ministrstvo za šolstvo in šport. »NANE NI POMOČ NI REŠITVA NI LOVE« (Ni bilo ne pomoči ne rešitev ne denarja).

- Pa zopet nazaj. Citiram, delno: Na podpredsednico Državnega zbora go. Edo Okretič-Salmič in na službo Komisije za peticije se pogosto obrača Rajko Šajnovič v zvezi s pripravo slovarja slovensko-romskega narečja. Služba Komisije Državnega zbora za peticije je osnutek predloženega slovarja naslovnemu ministrstvu posredovala že 13. 6. 1997 ter kasneje še urgenco 12. 9. 1997 s prošnjo po obvestilu o nameravani obdelavi slovarja. Vendar odgovora še nismo prejeli. Danes pošiljamo pismo Rajka Šajnoviča z dne 7. 11. 1997.

- »BUT BERŠA DŽAKERAVE. ZASTONJ« (Več let sem čakal. Zaman). »HINAVE ŽALASNO« (Bil sem žalosten). Ne spominjam se več kam sem ta svoj Romski slovar pošiljal še na druge Slovenske pristojne organe in inštitucije? Dobival sem različne odgovore. Citiram, delno: »Ni jezikoslovca, ni strokovnjaka, ni skupine, »NAJ, LOVE« (Ni denarja)…a sem vseeno še vedno vztrajal. Razočarano sem prosil svoj romski slovar nazaj ter ga poslal še na naslov, ki sledi tudi odgovor:

Spoštovani gospod Šajnovič,

Komisija Vlade RS za zaščito romske etnične skupnosti je 18. 6. 1998 obravnavala tudi Vaše pismo v zvezi z romskim slovarjem. Ocenjeno je bilo, da je slovar romskega jezika izredno pomemben za uveljavljanje tega jezika v javnem življenju, še posebej pa za delo v šolah, zato je priporočila, da bi v Sloveniji oblikovali strokovno skupino, ki bi opravila popis romskih narečij na Dolenjskem in v Prekmurju, kar bo mogoče oblikovati en slovar, ki bi zajel vse romske govore ali pa vsaj za potrebe šol, vendarle dva priročnika (enega za Dolenjsko in drugega za Prekmurje).

Komisija je predlagala Ministrstvu za šolstvo in šport, Ministrstvu za kulturo in Uradu za narodnosti in Zvezi romskih društev Slovenije, da se zavzamejo za oblikovanje strokovne skupine, ki bo vodila tako delo in v prvi fazi poskrbela za posodobitev slovarja za osnovno šolo, kasneje pa bi lahko nastal tudi večji in zahtevnejši slovar. Komisija je mnenja, da je treba k temu delu pritegniti čim več poznavalcev in upoštevati seveda zlasti dragoceno delo, ki ste ga tudi Vi opravili na tem področju.

Lep pozdrav.

PETER WINKLER

DIREKTOR

Znova sem razočarano prosil svoj slovar nazaj. Spet sem ga odnesel na Občino Novo mesto.

Občina Novo mesto. In po dolgem času čakanja »KAVA DIVE HINE VASO MANDE, NARVESELEDE I BAJTALO« (Ta dan je bil za mene najbolj veseli in srečni). Bilo je leta 1993. Bivša referentka za reševanje romske problematike ga. ANA BEVC mi je povedala in rekla, citiram: »E, RAJKO. ČINAMA TUTAR SLOVARI. VASO 30 TAVŽONT SIT. PODPISIN KAJA IZJAVA, DA HINAS VASO KALE POGOJI I THEREHA LOVE« (Ja Rajko. Bomo kupili od tebe slovar. Za 30 tisoč SIT. Podpiši izjavo, da se strinjaš s temi pogoji in dobiš denar). Ni nič spornega v tej izjavi. Je še dodala prijazna gospa Ana. Še bolj veselo sem hitro podpisal izjavo, vzel denar in šel. »DU PRVO BARTIJA, KA PE VESELIMBAHA NAPIJO« (V prvo gostilno in se ga od veselje napil). Za mene kot revnega Roma je ta denar pomenil »BUT LOVE« (Veliko denarja). Po tem veselem in srečnem dogodku in moji želji, da bodo »OSNOVNO ŠOLE, ROMANE UČENCI,UČITELJNI, GADŽE I ROMA« (Osnovne šole, romski učenci, učitelji, Civili in Romi), končno dočakali »ZELANO LJUČI DU ROMANO SLOVARI« (Zeleno luč v romskem slovarju). A žal sem razočarano ugotovil, da sem se zmotil. V podpisani izjavi sem nešteto krat prebral besedo »SOAVTORI« (Soavtor). Ta tuja beseda pa mi je povzročila preglavice zato »KA NA DŽANAVE SO POMENINI?« (Nisem vedel kaj pomeni?). spraševal sem mnoge znane ljudi in še prebral v Slovenskem pravopisu in končno »RAZDŽANDŽO ČAČIPE« (Izvedel resnico). »DA HINO MENI VASO PHRO SLOVARI SOAVTORI A NA PU ČAČIPE, DA HINO AVTORI!« (Da sem soavtor svojega slovarja in ne, da sem resnični avtor). Zato sem šel na Občino in sem prosil svoj slovar nazaj. »RES HILO, DA LOVE NA DINDŽO NAZAT JER MA NANE« (Res je, da denar nisem vrnil nazaj ker ga nisem imel). »MANUŠNI RANI ANA BEVC MANGE DINDŽA MRO SLOVARI NAZAT I NIČ NIJE PHEN« (Prijazna gospa Ana Bevc mi je vrnila moj slovar nazaj in ni nič rekla).

Na koncu pa sem naredil »BARI BUTI« (Veliko delo). Takšno delo »KA LE MENGARE ROMA NA KEREN RADO« (Ki ga naši Romi ne radi opravljajo. Oprostite mi. Zmotil sem se. »MENI, KA HINAVE ČORORO ROM PA KERDŽO DISAVI BUTI« (Jaz, ki sem bil reven Rom pa sem naredil takšno delo). »PA NA VASO DOVA, DA PE KERO PHARO« (Pa ne zato, da se delam važnega), »DA PE PU DISAVO NAČINO DAV BIKENI« (Da se na ta način dam podkupiti), »DA MA ČIM HEDE I ČIM BUTEREDE SPRINDŽAREN, HIKEN I ŠUNEN NOVINARJA« (Da me čim bolj in čim več spoznajo, vidijo in poslušajo novinarji), »DA MA HIKEN I ŠUNEN PU RADIA ALI PU TELEVIZIJA« (Da me vidijo in poslušajo na radio ali na televizijo), »DA PE MOTHAVO I DA VAKERO PU ODRO DU MIKROFONO« (Da se pokažem in govorim pred mikrofonom na odru), »DA OVI SAMO MANDE I MRATE DRUŽINATE KORIST I« (Da imam le jaz in moja družina koristi). Nasprotno. Že mnogi novinarji me poznajo, »DA MA BARI TREMA DU JAVNOSTI, GULU MIKROFONO, RADIA I TELEVIZIJA« (Da imam veliko treme v javnosti, pred mikrofonom, radia in televizije)….

Civilni družbi sem dokazal, da smo med Romi takšni posamezniki, ki znamo delati tudi čudež pod naslovom: »NAJ RES? PA HILO RES« (Ne mogoče? Pa je mogoče). »KA HILO ZU ROMA HARI KAJ DISAVI NAVADA« (Ki je pri Romih malo kje takšna navada). »ŠENKINI PHRI BARI BUTI VASO LAČHO NAMENO« (Podariti svoje veliko delo za dobrodelne namene). Ta svoj slovar sem pokazal bivšemu županu Občine Novo mesto, mu obrazložil svoj namen obiska ter ga prosil za pomoč. In dobil sem pozitiven odgovor. Svoj slovar sem s dovoljenjem g. župana odnesel v njihovo Občinsko stavbo kje so imeli še takrat TISKALNI-KOPIRNI STROJ. Rekel sem, da mi naj naredijo toliko izvodov mojega slovarja kot je število Občin pri nas v Suhi in Beli krajini, Dolenjske in Posavja in kot imamo pri nas Osnovne šole kjer hodijo »ROMANE ČHAVORA« (Romski otroci). In res. Slovarji so bili preoblečeni in lepo oblikovani. Vse te številne izvode romskega slovarja sem odnesel na Občino kjer je bila zaposlena bivša tajnica oz. predstavnica za šolanje in izobraževanje tudi Romov, če se ne motim? To je bila »LAČHI RANI MARIJA PADOVAN« (Prijazna gospa Marija Padovan). Tudi njej sem povedal svoj interes in svojo željo in jo prosil za pomoč, »DA BIČHALAMO MRO ROMANO SLOVARI PU SA OBČINE OZ. VASO OSNOVNO ŠOLE HOK, KA PHIREN ROMANE ČHAVORA« (Da pošljemo moj romski slovar vsem Občinam oz. Osnovnim šolam, kjer hodijo Romski otroci). »ZASTONJ A NA VASO LOVE« (Brezplačno a ne za denar). »MANDE NANE DEČHI LOVE, DA BI KOKORO BIČHAL BUT IZVODI PU POŠTA« (Jaz nisem imel denar, da bi sam poslal številne izvode po pošti). In ga. Marija Padovan mi je pomagala in rekla, »DA ONI, PUČINENA I DA OJ, BIČHALELA SA IZVODI PU OBČINE« (Da bodo oni, plačali in da bo ona, poslala vse izvode na Občine). Spominjam pa se, da se mi je po telefonu zahvalila za moj Romski slovar »SAMO JEK OBČINA« (Le ena Občina). Zdi se mi, da je to bila Občina Črnomelj.

Prvi pa je moj Romski slovar dobil osebno od mene bivši policist »KRIMINALISTO« (Kriminalist) iz Novega mesta g. Lojze Podobnik. Nato sem ga osebno odnesel Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Za dobrodelne namene sem svoj Romski slovar »ŠENKINDŽO DU ŠMIHELJSKO OSNOVNO ŠOLA VASO ROMANE ČHAVORA I UČITELJNI« (Podaril Osnovni šoli Šmihel za romske otroke in učitelje). Ter še na različne druge naslove in posameznim Civilom…nek mlad kmečki fant, ki ima mamo učiteljico in ki mi je popravljal računalnik pa mi je po domače rečeno »ČORDŽA MRO ROMANO SLOVARI« (Ukradel moj Romski slovar) iz računalnika oz. disket. Kako, zakaj in na kakšen način pa ne bom v javnosti komentiral o tem. Ker je bil, to mlad fant, zelo prijazen in ki mi je večkrat »ZASTONJ POKERELE RAČUNALNIKO I TISKALNIKO« (Brezplačno popravljal računalnik in tiskalnik). In v sedanjosti? Že lahko »ŠUNAMO, KEDAMO I HIKAMO DU JAVNOSTI« (Poslušamo, beremo in vidimo v javnosti); »PU INTERNETO, RADIA I TELEVIZIJA I KEDAMO DU RAZNO LILA I«… (Na internet, radio in televiziji ter beremo v razne časopise in)…«SO PE KAVA KERI ZU GADŽE I ZU ROMA« (Kaj se, to dela pri CIVILIH in pri ROMIH), »VASO ROMANI VIŠTORJA I KULTURA, ROMANI ČHIP I SLOVARI« (Glede romske zgodovine in kulture, romskega jezika in slovarja). »JOŠ HARI PA ZAČMINENA PISINI ROMANO SLOVARI I BUT GADŽE« (Še malo pa bodo začeli pisati Romski slovar tudi CIVILI). »VEČ ZAČMINDE« (So že začeli). »KON PE KONESTAR SIKAVI?« (Kdo se od koga uči?), »DOVA PA PE VEČ DIVE DŽANI« (To pa se danes že ve). Tudi, to se imenuje »VIŠTORJA I KULTURA« (Zgodovina in kultura). Res je tudi, to, da so že in da še bodo »BUT GADŽE« (Veliko CIVILOV); »THERDE POHVALA, ZAHVALA, PRIZNANJA, NAGRADE I NAPREDOVIMBE« (So dobili pohvalo, zahvalo, priznanja, nagrade in napredovanja) tudi »PU MENGARO ROMANO RAČUNO« (Naš Romski račun). »ŠUKAR BI OV I ZOBARJANDO?« (Lepo bi bilo tudi obratno?). Morda je nekje? No. Res pa je, »DA MENI NA HINO MIRSKO LENDE« (Da jaz nisem med njimi). Tudi pri nas Romih glasi pregovor: »ALAČH PE I PAZIN PE« (Znajdi se in pazi se), »KON VISAKO PLIZONI, NISKO PERI« (Kdor visoko pleza, nizko pada), »KON AVRESKE JAMA KUPINI, KOKORO ANDRE PERI« (Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pada), »ČAČIPE ZARALE DUHI« (Resnica močno boli), »ČAČIPE PA JEKHAR AVI AVRI PU DIVE« (Resnica slej, ko prej pride na dan) in še: »POMOZIN ČORORESKE I DEVLORO, HOČE TUKE« (Pomagaj revnemu in Bog, bo tebi), kajti »DEVLORO, SA HIKI I SA DŽANI, SAMO GRIHO PE NA TROMI KERI. AMEN« (Bog, vse vidi, vse ve le greh se delati ne sme. Amen).

Dodati moram, da sem že leta 2000 »NAPISINDŽO NEVO ROMANO SLOVARI« (Napisal novi Romski slovar) »OKO STO TAVŽONT ROMANE ALAVA« (Okoli sto tisoč romskih besed). Skrbno jih hranim na diskete, ki jih imam še doma. Po vsem razočaranju, ki sem ga doživel s strani družbe pa mi ne smete zameriti, »DA KAVA ROMANO SLOVARI NEČO NIKONESKE VEČ ŠENKIN« (Da ga ne bom nikomur več podaril). Ta zelo pomembni in dragoceni Romski slovar na »POŠTENO MANUŠ« (Poštenega človeka), ki me ne bo razočaral, ali izkoriščal, prekrival resnična dejstva, ki »NEČE KHALAV ČORORE I LAČHE MANUŠE« (Ne bo lagal revnega in dobrega človeka). Nihče več me ne bo več podkupil primer, za »JEK LITRO MOL ALI DESET DEK KAFA« (En liter vina ali deset dekagramov kave). In nihče več me ne bo lagal, »DA MA PREDLAGINELA VASO PREŠERNOVO NAGRADA» (Da me bo predlagal za Prešernovo nagrado). »MENI HINO KOKORO ROMANO PREŠERNO« (Jaz sem sam Romski Prešeren), če verjamete ali pa ne? In »MENI, RADO DIKERO KALE ROMANE PREŠEREN« (Jaz, imam rad tega romskega Prešerna), »KA HILI DU LESTE BARI VODŽI I BARO MANUŠ« (Ki ima v sebi veliko srce in velikega človeka).

Na koncu pa mi dovolite, da »ČESTINO« (Čestitam), vsem Romom – moškim in ženskam ter šoloobveznim romskih otrokom, ki se na kakršen koli način prizadevno, uspešno, delovno, ustvarjalno in aktivno ukvarjajo na področju lastne »ROMANI VIŠTORJA, KULTURA I ČHIP« (Romsko zgodovino, kulturo in jezikom). Čestitke tudi vsem Civilom, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo s romsko problematiko oz. Romsko kulturo, ki jim pomagajo, svetujejo, učijo, predavajo in…

Prvo Romsko društvo v Sloveniji

rsajnovi

20. 04. 2009,09:10

Avtor: Rajko Šajnovič

"PRVO USTANOVINDO ROMANO DRUŠTVO DU SLOVENIJA"

Eno leto po tem, ko smo 8. aprila 1982 v Novem mestu imeli »PRVO SLOVENSKO ROMANO DORESIBE I PRVO PRAZNOVANJI SVETOVNO ROMANO DIVE« (Prvo Slovensko Romsko srečanje in prvo praznovanje Svetovnega dneva Romov), smo Novomeški Romi po pobudi Civila Filipa Robarja in »ROMANO DRUŠTVO ZURU ZAGREBO« (Romskega društva iz Zagreba), smo Novomeški Romi dejansko uresničili navedeno pobudo in začeli z pripravo. Seveda je bil Rom Rajko Šajnovič znova »DEKLA VASO SA« (Deklica za vse), »SO GODI HINE TRIBA VASO USTANOVINI ROMANO DRUŠTVO« (Kar je bilo pomembno za ustanovitev romskega društva). Seveda so potekale priprave tudi s pomočjo Civilne družbe; Filipa Robarja, ZKO (Zveza kulturne organizacije) Novo mesto, Sekretariata za notranje zadeve Novo mesto, OO SZDL Novo mesto, posameznih Romov, ter Občine Novo mesto…Romsko društvo iz Zagreba so Filipu Robarju poslali »STATUTO VASO ROMENGARO DRUŠTVO DU ZAGREBO« (Statut romskega društva iz Zagreba), ki ga je Filip Robar prevedel v »SLOVENSKO ČHIP I ONDA LE DINDŽA MANGE« (Slovenskem jeziku nato ga je dal meni). Za mene kot prvega romskega pobudnika v Sloveniji, kot romskega predstavnika, kot romskega organizatorja in voditelja ni bilo »LAGAŠNO« (Lahko). In »HVALA DEVLORESKE, MANGE, USPINDŽA« (Hvala Bogu je meni uspelo). Uspelo zato ker: »MANDE HINE VESELI, LAČHI VOLJA, KORAJŽA, MOČHI I BAJT« (Sem imel veselje, dobro voljo, korajžo, moč in srečo). »I DŽOKA NOVOMEŠKO ROMA DODŽAKERDŽAMO ZELANO LJUČI« (In tako smo Novomeški Romi dočakali zeleno luč) in »ROMANO, VIŠTORSKO I KULTURNO VAŽNO DIVE DU SLOVENIJA« (Pomembni Romski, zgodovinski in kulturni dan v Sloveniji).

Bil je »ŠUŽO BERŠANO DIVE« (Lep poletni dan). Točno 25. aprila 1983, smo v Novem mestu imeli Romi »PRVO OBČNO ZBORO DU SLOVENIJA« (Prvi Občni zbor v Sloveniji). Občni zbor je vodil: »GADŽO, FILIP ROBAR I ROM, RAJKO ŠAJNOVIČ« (Civil, Filip Robar in Rom, Rajko Šajnovič). »PREKEDINDŽO I MOTHADŽO PRVO, STATUTO VASO ROMANO DRUŠTVO DU SLOVENIJA« « (Prebral in predstavil sem prvi, Statut romskega društva v Sloveniji), ter seveda vse kar je po členih Zakona o romskem društvu pomembno predstaviti. Statut romskega društva Novo mesto je bil s strani prisotnih 50 gostov sprejet in nagrajen z dolgim aplavzom. In tako smo isti dan »USTANOVINDŽAMO PRVO FORMALNO PRAVNO ROMANO DRUŠTVO DU SLOVENIJA« (Ustanovili prvo formalno pravno Romsko društvo v Sloveniji). Člani novega ustanovljenega romskega društva Novo mesto so postali vsi navzoči gosti »ROMA I PAR GADŽE« (Romi in nekaj Civilov). To je bilo društvo pod naslovom: »DRUŠTVO VASO KULTURA, PROSVETO I SOCIALNO BUTI –ROM- NOVO MESTO« (Društvo za kulturno, prosvetno in socialno dejavnost –ROM-Novo mesto). Glasovanje je bilo javno. Navedel bom le imena in priimke glavnega vodstva društva ROM Novo mesto. »VASO GLAVNO VODITELJNI HINEJO IZVOLINDE«: (Za glavno vodstvo so bili izvoljeni):

1. »PRVO PREDSEDNIKO DU ROMANO DRUŠTVO HINE: RAJKO ŠAJNOVIČ ZURO MESTO« (Prvi predsednik romskega društva je bil: Rajko Šajnovič iz Novega mesta),

2. »PRVO PODPREDSEDNIKO DU ROMANO DRUŠTVO HINE: VALENTIN HUDOROVAC DOČI, ZURU JERNIKO. VEČ MULO« (Prvi podpredsednik romskega društva je bil: Valentin Hudorovac Doči, iz Šentjerneja. Že pokojni),

3. »PRVO SEKRETARI DU ROMANO DRUŠTVO HINE: VALENTIN BRAJDIČ SINKO, ZURU JERNIKO. VEČ MULO« (Prvi sekretar romskega društva je bil: Valentin Brajdič Sinko, iz Šentjerneja. Že pokojni),

4. »PRVO TAJNIKO I BLAGAJNIKO DU ROMANO DRUŠTVO HINE: DRAGO MIKLIČ, ZURU RUPARŠKO VRHO. (Prvi tajnik in blagajnik romskega društva je bil: Drago Miklič iz Ruperč vrha.

Seveda smo imenovali in izvolili razne Sekcije in Komisije ter njihove, predsednike in predstavnike. V vseh teh navedenih komisij in sekcij »HINAVE GLAVNO MENI, DEKLA VASO, SA« (Sem bil glavni jaz kot DEKLICA ZA VSE) Iz »SAKON ROMANO GAV IZVOLINDŽAMO PO JEKHE ROMANE PREDSTAVNIKO A ZURU NARBAREDE ROMANO GAV ŽABNJAKO PO DUJEN PREDSTAVNIKI« (Vsakega romskega naselja smo imenovali po enega romskega predstavnika razen v Žabjaku, kot največje Romsko naselje pa dva Romska predstavnika). Takrat so spadala vsa Romska naselja še pod Občino Novo mesto.

Od leta 1983, ko je film Filipa Robarja OPRE ROMA celovito analiziral probleme in zagate pri reševanju romskega vprašanja in je kot posledica klica, naj si Romi tudi sami začnemo prizadevati za boljše življenje, nastalo društvo Rom, se je v zavesti Romov marsikaj spremenilo. Novomeški Romi smo se na čelu g. Rajka Šajnoviča spopadli predvsem s tisto oviro, ki nas je »DESET I DESET BERŠA« (Desetletja), najhuje prizadevala: z lastno izoliranostjo od »GADŽIKANI DRUŽBA« (Civilne družbe). Vzpostavili smo aktivne stike tako na ravni »ŠPORTO KHELIBE, KULTURA, ČHIP I ŠOLA« (Športnega udejstvovanja, kulture, jezika in šolstva), imeli večji vpliv tudi pri politiki »VASO BUTI, SOCIALNO ČORORIPE, ZU SASTIPE, PU SODNIJE« (Zaposlovanja, sociale, zdravstva, sodstva). Ponekod nas je družba (in posamezni občani) sprejela, nam pomagala in svetovala, največkrat pa smo še zmeraj naleteli na predsodke, ceneno moraliziranje ali pa na politikantsko aroganco »DISAVE GADŽE, KA HINEJO NAHEL« (Takšnih Civilov, ki so bili hudobni). Tako moji člani društva kot jaz, ki sem bil poznavalec romske problematike ter nekateri drugi občani smo že takrat dobro vedeli, »DA HILI BUTI NARBAREDE PROBLEMO« (Da je zaposlovanje največji problem). Tu je začetek in konec vseh dobrih zamisli in želja. Tu je ključ in kleč za vse lepe zamisli o Romih kot enakopravnih državljanov, kajti to nismo bili. To je še vedno resna in zelo občutljiva točka v t. i. romskem sklopu, ob kateri se že vrsto let »PHAGEREN KOPLJA« (lomijo kopja). Številnim Romom – »MURŠENGE I DŽUVLJENGE« (Moškim in ženskam), »PISINAVE PU VA PROŠNJE« (Sem ročno pisal prošnje), »DA LENGE, DEN BUTI« (Da jih zaposlijo) v razne delovne organizacije. »DU CAJTINGE (DOLENJSKI LIST) NAPISINDŽO PROŠNJA I MANGAVE, DA LEN ROMEN DU BUTI« (V časopisu (Dolenjski list) sem naslovil prošnjo in rotil, da dajo Romom zaposlitev) »KONIKO ALE DU BUTI A BUT ROMA PA SPLOH ODGOVORI NISO THER« (Nekaj jih je dobilo zaposlitev a veliko Romov pa niti odgovora niso dobili). Obiskal sem tudi razne delovne organizacije in delodajalce prosil za sprejem Romov v njihova podjetja. Spodbujali smo zaposlene Rome, da vztrajajo na svojih delovnih mestih. Spodbujali smo starše šoloobveznih otrok, »DA REDNO BIČHALEN ČHAVOREN DU ŠOLA« (Da redno pošiljajo otroke v šolo). Zastopali smo interes Romov v Zdravstvenih ustanovah »ZU DOKTORJA, SODNIKO VASO PREKRŠKO, ZU SESE, PU SODNIJA, (SODNIKO KRAMARIČI MANGE VAKERELE, DA HINO ROMANO ADVOKATO), PA DU ŠOLA, PU ZAVODO VASO BUTI, DU HREŠTO, PU OBČINA, PU CENTRO VASO SOCIALNO BUTI, ZU NOVINARJA DOLENSKO LILA, ZU OO SZDL, ZU ZVEZA KOLEGI GADŽIKANO TERNIPE, ZU ZTKO, ZKO, DU ŠOLA, PU GLAVNO POŠTA I JOŠ I JOŠ«…(Pri zdravnikih, Sodniku za prekrške, pri policiji, na sodišču, (Sodnik Kramarič mi je govoril, da sem Romski Odvetnik), nato v šolah, na Zavodu za zaposlovanje, v zaporih, na Občino, na Center za socialno delo, pri novinarjih Dolenjskega lista, pri OO SZDL, pri Zveza prijateljev civilne mladine, pri ZTKO, pri ZKO, v šolah, na glavni pošti in še in še)… Kot »PRVO ROMANO PREDSTAVNIKO« (Prvi Romski predstavnik) oz. kot predsednik romskega društva sem zastopal v imenu našega društva interes Romov kot član »STROKOVNO SKUPINA VASO REŠOVINI ROMANI PROBLEMATIKA« (Strokovne skupine za reševanje romske problematike) in član »Komisije za usklajevanje programov socializacije Romov« v Občini Novo mesto.

Dejstvo je, da smo bili v društvu tako »USPINDE, BUTJAKARE I AKTIVNO« (Uspešni, delovni in aktivni), tako na lokalni ravni kot tudi že na državni ravni, da smo postali ne le znani in prepoznavni, da je že mnoga pristojna gospoda »DUHELE MRO ČAČIPE VASO ROMA« (Bolela moja resnica o Romih). Ne boste verjeli? Pa je res. V imenu našega društva sem osebno »REŠINAVE DISAVE PHARE SOCIALNO PHARIPE« (Reševal takšne težke socialne probleme), da jih »NAŠTI ALI NA KANDŽA REŠINI NITI RAJ POLDE JEVŠEK PU CENTRO VASO SOCIALNO BUTI DU MESTO« (Ni mogel ali pa ni želel rešiti niti gospod Leopold Jevšek na Centru za socialno delo). »PA BI MURIN JER DOVA HINE LENGERI DOLŽNOSTI« (Pa bi morali ker je to bila njihova dolžnost). Navedel bom le dva primera:

1. »REŠINDŽO DAJA TONČKA HUDOROVAC ZURU RUPARŠKO VRHO I LAKEREN ŠTAR TERNE ČHAVOREN« (Rešil mamo Tončko Hudorovac iz Ruperč vrha in njene štiri mladoletne otroke). Niso imeli gospodarja, moža, očeta. Bil je umorjen nekje v Belokrajni. To revno Romsko družino ni nihče maral od svojcev Tončke Hudorovac, ki je bila bolna. Nekega dne »BI MURIN DŽAL DU ŠPITALI, DA LA SAŠČAKEREN« (Nekega dne bi morala v bolnišnico na zdravljenje). Njeno, zdravstveno stanje bolezni pljuč je bilo zelo kritično. A najhujši problem je bil, »DA NIKON NIJE KAM ČHAVOREN LEL KU PESTE DŽOKA DUGO, DOK PE TONČKA NA SAŠČAKERI DU ŠPITALI« (Da ni nihče želel otroke vzeti k sebi v varstvo in v času zdravljenja Tončke v bolnišnici). In gospod Leopold Jevšek me je prosil, če bi lahko jaz sprejel štiri mladoletne otroke v varstvo in pod streho dokler se njihova mama Tončka zdravi v bolnišnici. In sem sprejel za 14 dni v svojem stanovanju, ko sem še živel v mestnem bloku na št. 2. »REŠINDŽO ČHAVORENGE DAJA, DA ASTILI DŽIVDI I ČHAVOREN, DA HINEJO PRESKRBINDE I DU PAZINIBE« (Rešil sem otrokom mamo, da je preživela in otroke, da so bili brezskrbno v varstvo). Le za otroke so mi dali naročilnico za trgovino oz. za prehrambene artikle.

2. »REŠINDŽO DAJA JOŽEFA BREZAR (VEČ MULI) I LAKERE TRINEN TERNEN ČHAVOREN« (Rešil sem mamo Jožefo Brezar (že pokojna) in njene tri mladoletne otroke). »ROMA LENGE ZATHARDE BARAKICA I SA ČORORIPE SO LEN HINE ANDRE« (Romi so jim zažgali barako in vso revščino, ki so jo imeli). »LAKARO ROM I ČHAVORENGARO DADE HINE PHANDLO« (Njen mož in oče otrok je bil v zaporu). »JEK MISICO HINEJO DU MRO STANOVANJI DU BLOKO DOK NA ALO GOSPODARI, ROM I ČHAVORENGARO DADE KHERE« (En mesec so živeli v mojem stanovanju v bloku dokler ni prišel domov njihov gospodar, mož in oče otrok)…toliko na kratko. Podobnih primerov smo reševali še na kilograme in kilograme. In to »SA ZASTONJ« (Vse brezplačno). To sem delal zato »KA HINE BARO MANUŠ DU MANDE« (Ker sem imel velikega človeka v sebi).

Res je, da sem kar nekaj krat odstopil kot predsednik romskega društva. Zakaj, kako in na kakšen način? No. Tega pa ne bom komentiral. Sem pa že v celoti napisal v svoji novi knjigi »MRO, ROMANO ČAČIPE« (Moja romska resnica). A žal jo imam že 9 let doma? Ne dobim ne Založnika ne sponzorja? Šele leta 1989 sem odstopil s položaja predsednika društva. Aktivno pa sem še naprej deloval v društvu »SAR TAJNIKO« (kot tajnik) do leta 1993. »I OBLAST PRELINDE AVER DŽENE: ROMA I OBČINSKO GADŽE« (In oblast so prevzeli druge osebe: Romi in Občinski ljudje) (POSAMEZNIKI). Na koncu te moje resnične zgodbe moram javno povedati, »DA JESO NARHEDE ROMANO DRUŠTVO DU SLOVENIJA« (Da so najboljše Romsko društvo v Sloveniji), »PRZU ZAKONO VODINENE, SKHOSLE I UNIČINDE GADŽE I LENGERE KIRIVE ZURU MESTO« (Nezakonito vodili, izbrisali in uničili CIVILI in njihovi BOTRI iz Novega mesta)… to pa je že »AVER I ČAČI VIŠTORJA« (Druga in resnična zgodba).

Prešeren v romščini? Zakaj pa ne!

rsajnovi

Takole sem podal intervju, ko sem bil star 59 let.

Rajko Šajnović: Prešeren v romščini? Zakaj pa ne!

59-letni Rom Rajko Šajnović živi v majhni vlažni leseni hiški v romskem naselju Šmihel; še vedno upa, da bodo nekoč na občini le našli obljubljeno stanovanje zanj in za ženo, da se mu ne bodo več črvi plazili pod tapetami. Dneve preživlja za starim računalnikom, ki so mu ga pred leti podarili na kulturnem ministrstvu. Piše pravljice in neutrudno prevaja pesmi in učbenike. Izdal je zbirko dvojezičnih pesmi Pot (Drom) in spomine Biti Rom, romski otrok.

Pred kratkim je končal prevod Prešernovih poezij v romščino. »Ni res, da je romski jezik premalo prožen, prav vse se da povedati v njem. Namesto besede 'kazalo' sem napisal 'kaj je to', pa je šlo,« se smeje Šajnović. Bi razumel Roma iz Prekmurja, ga vprašam. Nikakor, od stotih besed je morda deset skupnih. »Razlikuje se tudi dolenjska od belokranjske romščine. Mi vlaku rečemo mašina, Belokranjci pa cuga. Njim poje pivco, nam pa petelino. Včasih se je romščina spreminjala tudi zato, da je nepoklicani niso razumeli. Policistu smo rekli seso, toda potem so se policisti naučili te besede, in smo jih poimenovali benga (hudič).«

Spomini na revščino, v kateri je odraščal, so še vedno boleči. Oba starša sta bila nepismena; da bi preživeli, sta delala v kamnolomu, pomagala kmetom in podobno. Živeli so v šotoru, bili večkrat lačni kot siti; ocvrti gozdni jež je bil prava poslastica. Ker ni bilo denarja za svetilko, je mama izdolbla krompir in vanj zataknila vžigalico, ovito v cunjico in namočeno v mast. »Vse je bilo črno in mastno, zato sem si zvezke ovil v časopis, da ne bi kaj padlo nanje.«

Šola je bila muka in veselje. »Ne morete si niti predstavljati, kaj pomeni za romskega otroka oditi v šolo. Vse mi je bilo čudno, parket mi je smrdel, nič nisem razumel, nisem vedel, kam bi z rokami. Sam sem sedel v zadnji klopi, nihče ni hotel sedeti z mano. Ker sem bil oblečen v ženske cunje, z ruto na glavi, so se mi sošolci seveda posmehovali. In potem je nekega dne rekla učiteljica, da se moramo abecedo naučiti na pamet. Kar stiskalo me je od strahu. A doma so me podpirali. Pridno mro čavoru (priden moj otrok), so mi govorili, ko sem se učil. Od petih romskih otrok sem jo naslednji dan znal le jaz. Vsi so mi zaploskali in zame je bil to najsrečnejši dan v mojem življenju.«

Ko se je naučil brati, si je sposojal knjige, vse po vrsti, Tarzana, Robina Hooda, Karla Maya. »Jaz sem bil Vinetou, moj prijatelj Nerom pa Old Shatterhand, čudovito sva se igrala.«

Toda starši so morali s trebuhom za kruhom in v tretjem razredu je bilo šole za Rajka konec. Ko gleda svoje sovaščane Rome, ki ne spodbujajo dovolj otrok, da bi hodili v šolo, mu je hudo. »Veste, pri nas pravimo, da mlada mamica rodi dvoje bitij: otroka in revščino. Vedenjski vzorci se tako prenašajo z roda na rod. Tudi socialne podpore niso za Rome nobena spodbuda, prej so jim v škodo. Politika bi morala z olajšavami za delodajalce doseči, da bi Rome vzeli v službo (v Revozu manjka nekaj sto delavcev!), potem pa tistim, ki ne bi hoteli delati, vzeti podporo. Veste, ko Rom pove svoj priimek, je vsega konec, pa če si še tako želi delati,« z grenkobo pripoveduje Šajnovič, ki je svoj priimek privzel od žene. To, kar se dogaja s Strojanovimi, je katastrofa, pravi. »Romi bodo še težje poslali otroka v šolo, saj jih bo zanj še bolj strah. Nikoli ne veš, ali ga ne bo kdo na poti s pretvezo stlačil v avto in odpeljal ...«

Opomba: Če bo Bog, dal srečo. Bom v že v kratkem času podal intervju o prevodu: »MAGUČNO LILA – PHURANI I NEVI ZAVEZA« (SVETEGA PISMA – STARE IN NOVE ZAVEZE).

Žalostna je revščina

rsajnovi

Takole sem napisala UGOVOR!

Jovanka Šajnovič

Šmihel 74

8000 Novo mesto

Datum: 31. 08. 2010

VZAJEMNA

ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA d. v. z.,

LJUBLANA

ZADEVA: UGOVOR ZOPER SKLEPA OZ. DOPISA Št. Vašega znaka: 36348/DS – Datum: 30. 08. 2010

Dovolite mi, da Vam po tej poti stisnem roko v pozdrav. Dejstvo je, da sem dne 24. 08. 2010 vložila ZAHTEVEK ZA IZPLAČILO ODŠKODNINE IZ NASLOVA »ZAVAROVANJA ZA NADOMESTILA«. Na podlagi moje prijave za uveljavljanje odškodnine iz zavarovanja Nadomestila…Ste obravnavali mojo vlogo. Na podlagi predložene dokumentacije ste nekorektno in nečloveško ugotovili, da do izplačila nisem upravičena ker, da je bolezen, zaradi katere sem se zdravila v bolnišnici Novo mesto, obstajala že pred sklenitvijo zavarovanja. To seveda ne drži in zato se ne strinjam z vašo odločitvijo. Še več. Zelo ste me razočarali.

Spoštovani,

Znano je, da sem socialno in zdravstveno ogrožena. Ne prejemam nobene oblike denarno socialne pomoči. In nisem kriva, da sem po narodnosti drugačna, da je moj mož Rom in da sva oba revna. Zato menim, da je ravno to vzrok vaše odločitve? Vem le to, da sem zbolela po sklenitvijo mojega zavarovanja in da sem upravičena do odškodnine iz zavarovanja Nadomestila. Pri vas imava z možem Rajkotom Šajnovičem dvojno zavarovanje. Od vsega začetka, prostovoljno zdravstveno zavarovanje in še dodatno iz zavarovanja Nadomestila. Ne razumem kako je prišlo do morebitne zmote oz. napake? Ne vem kdo se je zmotil oz. kdo je kriv? Kakor koli je že prišlo do nesporazuma Vas prosim, da ponovno obravnavate moj primer s srcem, dušo in telesom. Brez sovražnosti do drugačnih, revnih in…Dovolim Vam, da lahko pogledate moj zdravniški karton in za mnenje moje splošne zdravnice dr. Natalije Škufca Srebrnjak.

Za ugodno rešitev mojega ugovora se Vam že za naprej lepo zahvaljujem. Opravičujem se Vam za Vaš dragoceni čas in za morebitne pisne napake.

Prosim za razumevanje,

S spoštovanjem,

Jovanka Šajnovič

Če si Rom, si le Cigan

rsajnovi

Jovanka Šajnovič

Šmihel 74

8000 Novo mesto

Datum: 27.8.2010

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Zdravstvena komisija

Zadeva: Pritožba zoper odločbo št. 290000-18070-4612/ 2010/2 z dne 25. 08. 2010

Obrazložitev:

Mož Rajko Šajnovič se je iz hvaležnosti javno zahvalil celotnemu osebju na nevrološkem oddelku in Upravi bolnišnice Novo mesto.

Menim, da gre v mojem primeru za kršenje pacientovih pravic in v primeru negativnega odgovora bom izrabila vsa pravna sredstva, da zaščitim svoje pravice, ki so mi dane s pozitivno zakonodajo.

Lep pozdrav in uspešen dan.

Jovanka Šajnovič

V vednost:

- Zdravstvena komisija zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,

- Splošna zdravnica Natalija Škufca Srebrnjak,

- Ministrstvo za zdravje.

Romi in kamnolomi

rsajnovi

Avtor: Rajko Šajnovič

BUTI DU PRUHO

SPOMINO

ZELANO VEŠ. DU VEŠ ROMANE KOLIBICE TRDŽOVEN. NA DUR MENDAR PROČ ZURU BRDO DU JAMA PRASTI PANI ZDENCO. DU LESTE ROMANE DŽUVLJA THOVEN MENGARE GADA, ZURU ZDENCO PHIRAVEN PANI DU AJMORI PU ŠERO. AMEN ČHAVORA I MENGARE DŽUKLORA PE SKUPA DU ZDENCO KUPLJINAMO, THOVAMO I KHELAMO. GRASTORA PE PU ČAR ČARJAVEN, ZURU ZDENCO PANI PIJEN. BERŠ HILO, KHAM MEN ČAČARI, ŠUŽO PLAVO NEBO, ČIRIKLJORJA LETINEN I ŠUKAR DŽILAVEN. ZELANO ČAR, ŠUŽE SAKON SORTE ROŽICE BARJOVEN. SA DIŠINI PU BERŠ, PU ROŽICE, PU SASTE RECNIJE OKALO, PU LOLI PEKI, PU VEŠANE PHABAJA, ČRIŠNJE, MURVE, PU LIPE. TERNE ČHAJA I ČHAVE PE SKUPA KHELEN PU PHRO. MRO DADE KERI PU RAMONIKE, PHURANEDE ROMA I DŽUVLJA DŽILAVEN, PIJEN, VRISKONEN, KHELEN I VESELINEN PE DU MRAKO GULO BARI JAK. SA PE RADO DIKERAMO, JEK AVRESKE POMOZINAMO. PREPRAVINAMO PE VASO TAHA, KA MEN DŽAKERI BUTI DU PRUHO. VEČ HILO PURAČE I SAKON PESKE DŽAM SOVI DU KOLIBE. MAMA VERA PU GADŽIKANE I MUDŽO PU ROMANE I DADE RUDI PU GADŽIKANEN I TARE PU ROMANE PE ZUTRA DU TAMA VEČ AZDEN, JAK ALAVEN, KAFA KARAVEN, VASO MENDE ČHAVORA PA ČAJ ALI THUD. ONDA MENDE, ČHAVOREN IZBUDINEN. PIJAMO, MARORO HAM, URAVAMO PE, THOVAMO, HAROVAMO I DŽAM. DŽAM DU PRUHO KERI BUTI. AVER ROMORA I LENGARI DRUŽINA PAL DŽAN SAKON PESKE; KONIKO PHIRIMBE, KONIKO VOZOHA I GRASTOREHA. KONIKO GLIH DŽOKA DŽAN KERI BUTI DU PRUHO, KONIKO DŽAN KEDI SASTE RECNIJE, KONIKO DŽAN PU PHRO OPRAVKO DU MESTO, KONIKO PA DU GAVA MANGI…VASO BUTI DU PRUHO, PREHA LEDŽENE MAMA I DADE, BUT RIČJA, KA LEN RABINENE; MAMA ČHIVELE DU GONO: MARO I ŠUKI GOJ, ALI BELEVAS, ČEBULA ALI PAREDAJZI. PLATA ALI KURI, PIRI, ROJA, ČARORA, ŠALICE. DU KEHARI PESKE MAMA ČHIVELE; CIGARETI ZETA ALI BUT DUHANO VASO PUŠINI, JAGA, ČHURIKORI, ŠPEGLJAČI, KANGLJI, SAVO DINARI AKO LA HIINE.. DU ZASLONO PESKE MAMA ČHIVELE; ČAJ I KAFA VASO KARAVI, HARI LONORI DU VUGLO ZASLONO ZVINDI, DU AVER VUGLO ZASLONO PA CUKRO. DU KANTICA PA ČHIVELE THUD VASO MENDE ČHAVORA, DA PIJAME I VASO KARAVI PARNI KAFA. DADE PA PREHA LEDŽELE: KARJOLA I ANDRE ČHIVELE: DU BAREDE PLASTIČNO FLAŠA PANI, KA HINE NARHEDE VAŽNO VASO PIJI I KARAVI HABE. JOŠ; LOPATA I KRAMPO, MACOLA I ŠTANGA, SVIDRO I SASTRUMNE GRABLJE, PET SVIRJA VASO MANDE, DUJ PHENJA, MAMA I VASO PESTE. JEK METRO DUGAČKO ČILO, BALTA I TOVER, AJMORI, KA DU LESTE ČHIVELE JOŠ: ČHURIK I JERNI, KAPSULJNI, ŠPAGA, DILAMITO, LOLI FANICA…ŠKATLA JAGA PESKE DADE ČHIVELE DU ŽEPO. BARE ČHAVORA, PHIRAME A TIKNEN ČHAVOREN PA PHIRAVENE DU VA, ALI PU DUME MAMA ALI PA BAREDE PHRAL ALI PHEN. VOZOHA I GRASTOREHA, PA HINE NARŠUKAREDE VASO DOVA, KA PE LAKO CIDAME I MENGE ČHAVORENGE, HINE NARŠUKARE. DEVLORO MENDE, OBARAKHELE I MENGE, POMOZINELE, MENDE RADO DIKERELE I AMEN, RADO LESTE DIKERAME. I DEVLORO LAČHE DŽANELE, SAR HINAME ONDA ČORORA, MENGERE STARŠI, PHURANE STARŠI I AMEN, LENGERE ČHAVORA. KA AVAME DU PRUHO MAMA ČHIVLE KURI PU PHUV. PU KURI ČHIVLE SA ROBA. ČHAVORA PA PE OKALO KHELAME. GRASTORO PE ČARJAVELE PU PAŠE ČAR ALI PA HINE PHANDLO VASO VOZAČI, KA LESKE DADE DELE KHAS VASO HAL I PANI DU AJMORI VASO PIJI. MRO DŽUKLORO RUNO PE KHELELE MANCA. DADE LELE ŠTANGA I DELE MAMAKE DU VA VASO VRTONI NUKLJA DU BAR. MAMA DIKERELE PUSRIDA ŠTANGA, A DADE UPRE MACOLAHA MARELE I NUKLJE KERENE. MAMA ŠTANGA ZOBARJANELE ODŽA I KORDE I DU NUKLJA BUT PUTA ČHORELE PANI, DA PE HEDE NUKLJA DEL VRTONI. MAMA JEK CAJTO BEŠELE JEKHAR PU LEVO RIK JEKHAR PU DESNO, DA PE HARI PUŠNINELE. DROBNO PISKO LETINELE ZURU NUKLJA PU SA RIGJA; PU MUJORO, ČEKAT, ŠERO, VASTA, PRORA, ŽIVOTO…PLAVO I RATAVALO HINE MAMAKARO I DADESKARO ŽIVOTAČI A MUČINENE PE VASO PHRI DRUŽINICA I POBISTERENE PU DUHIBE. HARI PU HARI PE PUŠNINENE, PU RANICE RAKIJA ČHORENE, PUŠINENE, KAFICA ALI ČAJORI ALI PANORI PIJENE, HARI HAME ŠUKO HABORO ALI PA MAMA KARAVELE TATO H ABORO, KA LE HAME. MAMA I AMEN ČHAVORA PIJAME PARNI KAFA, ALI THUD. DADE PA PIJEJE HARI MOLORI ALI RAKIJICA, DA LE HINE HEDE MOČHI. MAMA PU MENDE PAZINELE I SIKAVELE, DA PE PAŠE LENDE KHELAMO. KA HINE NUKLJA BARI PU JEKAŠ METRO ALI JOŠ BUTERI ONDA NIHINENE VRTONI I MARI PU SPIČASTO ŠTANGA. JEK NUKLJA PA DUJ, TRIN, ŠTAR, PET…CELO DIVE VRTONENE I KERENE NUKLJE. AVER DIVE PA DADE HINE MINERI. DU NUKLJA ČHIVELE NARPRIJE JEKAŠ DILAMITO I ČILOREHA TLAČONELE. PAL ČHORELE DILAMITO JOŠ JEKAŠ. ASTARELE KAPSOLNO, ANDRE ČHIVELE ŠPAGA ONDA DANDENCA TISNINELE KAPSOLNO, DA DIKERELE ZARALE ŠPAGA. KANA ČHIVELE DU NUKLJA. ŠPAGA MURINELE OVI DEČHI DUGAČKO SAR HINE NUKLJA BARI I ZURU NUKLJA MORINI JOŠ AVRI HIKI DŽI 15 CENTI METRI. DŽOKA KERELE DU SA NUKLJE, KA LEN NAZADNJE UČHARELE DU VIJE, KAŠTA, DILJE, BARUJA…A ŠPAGA MURINI AVRI HIKI. DADE BIČHALELE MANDE I PHENJA PU DROM. KOKORO MENGE KERELE LOLI FANA. PU ČILORO PHANDELE LOLI CUNJA. AMEN PAZINAME, DA NA AVI KON PU DROM; GADŽE, BOŠNARJA, LOGARJA, GADŽE, KA KERENE DU VEŠA BUTI. AVENE PHIRIMBE ALI VOZOHA…AMEN LENGE AZDAME FANICA DU LJUKTO, DA NA TROMEN DDŽAL ANGLE, DA MORINEN DŽAKERI DOK NA PUKNININEN SA MINIRINDE NUKLJE. DADE RISKIRINELE PHRO ŽIVLJENJI. SA PE MURINAME GURUVI. ONDA ZARALE ČINGADELE: »FAJER, FAJER, THABOVI, THABOVI« ONDA DADE ČIKOHA DU VA SIK PRASTELE OD NUKLJA DŽI ZADNJO NUKLJA I ZATHARELE SA ŠPAGE ONDA PE I OV SIK GURUVELE. DADE BRUJINELE; JEKHAR PUKNINDŽA, DUVAR, TRIN, PUTA ŠTAR PUTA. PET PUTA. SA PUKNINDE. ONDA PE AZDELE I PAL ZARALE ČINGADELE: »FERTIK MINE, FRTIK MINE« ONDA PA I MENI MEKAVE FANICA TELE I DAVE ZNAKO, DA PE KANA ŽIHER DŽAL ANGLE, KA VEČ NAJ NEVARNO. DURIJAL HIKAME SAR PUKNINI I DU LČJUKTO LETINEN BARUJA DROBNO, THULE I SA KOVA, KA DADE UČHARDŽA NUKLJE. KA AVAME PAŠE JOŠ VAVIK HINE DU LJUKTO PRAHO, DIMO I KHANDIBE PU DILAMITO. SA SKUPA MORINAME BARUJA PHIRAVI PU JEK KUPO. THULE BARUJA DADE PHAGERELE PU DROBNO. ONDA PE ZABEŠAME PU PHUV, PU SAVI KRPA, MIRSKO PRE ČHIVAME BARUJA I SVIRIHA DROBINAME, DA RATINELE ŠUDRO ALI THULEDE PISKO. PU JEK METRO, DUJ METRI TRIN METRI DUGAČKO I PU JEKHAŠ METRO ALI JEK METRO VISAKO. ONDA AVELE GADŽO VOZOHA, KA SA KAVA ŠUDRO LOPATAHA NALOŽINAME UPRE. GADŽO, ONDA ANELE JOŠ GRASTE, KA LE NAPREŽINELE DU VOZO. DADESKE PUČINELE I DŽALE. BUT I BUT PUTA MENDE GADŽE GOSPODARJA KHALAVENE I HARI PUČINE. DADE DŽANELE, DA NAJ ČAČE I POŠTENO. A NA TROMELE GADŽESKE NIČ PHENI JER DADE HINE DAR, DA MEN NA POTRADI PROČ, NA OVELA MEN NITI BUTI NITI LOVE. SEGLIH HINAME VESALO, KA THERAME LOVE. DADE I MAMA ČINENE VASO HAL, DA NA HINAME BOKHALE. DADE ZU GADŽE ČINELE JOŠ MOL I SA SKUPA HAME, PIJAME, DADE PU RAMONIKE KERELE, DŽILAVAME, VRISKONAME I KHELAME. AKO HINAME PU DUJ ROMANE DRUŽINICE SKUPA HINE MENGE JOŠ ŠUKAREDE. A NARŠUKAREDE HINE MANGE ČHAVORESKE. JER MANGE MAMA ČINELE; LIZINKA, PIŠKOTE, CUKRAČA I TIKNI PIŠTOLICA PU PAPIRNASTO PATRONAČA. I JOŠ MRI ROMANI DŽILAVORI, KA KERAME PHARI BUTI DU PRUHO:

PRUHO!

ISKRE ZURU:

BARUJA, SVIRJA, MACOLA, KRAMPO, ŠTANGA, LOPATA, KARJOLA, SVIDRO, DILAMITI, ŠPAGE, KAPSELNI. SUZICE DU JAČHORJA, RATAVALE: ŽIVOTAČA,

VASTORA, PRORA, ČORORA HINE ROMORA A ZARALE I BERVALI HINE LENGARI, KULTURA.

DELO V KAMNOLOMU

SPOMIN

Zeleni gozd. V gozdu Romski šotori stojijo. Ne daleč od nas stran iz griča v dolino teče voda Zdenec. V njem romske ženske perejo naša oblačila, nosijo vodo v ajmorju na glavo. Mi otroci in naši kužki se skupaj v zdencu kopljemo, umivamo in igramo. Konjički se pasejo na travniku in pijejo vodo iz zdenca. Poletje je, sonce nas greje, čudovito modro nebo, ptički letijo in lepo pojejo. Zelena trava, lepe vseh vrst rožice rastejo. Vse diši po poletju, po rožicah, po zdravilnih zelišč na okoli, po rdeči deteljici, po gozdnih jabolkih, češenj, murvah, po lipah. Mlada dekleta in fantje se skupaj igrajo po svojem…moj očka igra na harmoniko, starejši Romi – moški in ženske pojejo, pijejo, vriskajo, plešejo in se veselijo zvečer pred velikim ognjem. Vsi se imamo radi, drug drugemu pomagamo. Pripravljamo se na jutrišnji dan, ki nas čaka delo v kamnolomu. Je že pozno ponoči in vsak sebi gremo spat v šotore.

Mama Vera po kmečko in Mudžo po Romsko in očka Rudi po kmečko in Tare po Romsko se na vse zgodaj zjutraj prebudijo, ogenj zakurijo, kavo kuhajo, za nas otroke pa čaj ali mleko. Nas otroke prebudijo. Pijemo, kruh jemo. Nato se oblečemo, umijemo, počešljamo in gremo. Gremo delati v kamnolomu. Drugi Romi in njihove družine pa gredo vsak sebi; nekateri peš, nekateri pa z vozom in konjičkom. Nekateri ravno tako gredo delati v kamnolomih, nekateri gredo obirati zdravilna zelišča, nekateri gredo na svoj opravek v mesta, nekateri pa po vaseh prosjačiti…Za delo v kamnolomu, sta s sabo vzela mama in očka veliko stvari, ki sta jih potrebovala; mama je dala v culo: kruh in suho salamo, ali špeha, čebulo ali paradižnik. Rjuho ali odejo, pisker, lončke, skodelice. V visečem žepu (KEHARI) si je dala; cigarete Zeta ali veliko tobaka za kajenje, šibice, nožiček, ogledalce, glavnik, kakšen dinar, če ga je imela…V predpasniku si je mama dala; čaj in kavo za kuhanje, ščepec soli v vogal predpasnika prevezano, v drugem vogalu predpasnika pa sladkor. V kanglici je dala mleko za pitje nas otrok in za kuhanje belo kavo.

Očka pa je s sabo vzel karjolo in notri je dal: V večjo plastično posodo vodo, ki je najbolj pomembna za pitje in kuhanje hrane. Še: Lopato in kramp, macolo in Štango, sveder in železne grablje, pet kladiva za mene, dve sestre, mamo in za sebe. En meter dolgo palico, sekirico in sekiro, (plehnato) vedro, v katerem je dal še: nož in pilo, kapsule, špage, dinamite, rdečo zastavico…škatlo šibice si je očka dal v žepu. Večji otroci smo hodili a majhne otroke pa so nosili v naročju, ali na hrbtu mama ali starejši brat ali sestra ali očka. S konjičkom in vozičkom pa je bilo najlepše zato, ker smo se lahko vozili in nam otrokom je bilo najlepše.

Bog, nas je varoval in nam pomagal, imel rad in mi smo imeli radi njega. In Bog, je dobro vedel, kako smo bili takrat revni, naši starši, stari starši in mi njihovi, otroci. Ko smo prišli v kamnolomu je mama položila na tla odejo in gor položila vso robo. Otroci smo se naokoli igrali. Konjiček se je pasel na bližnji travnik ali pa je bil prevezan za voziček, ki mu je očka dal seno za jesti in vodo v vedru za pitje. Moj kuža Runo se je igral z mano. Oče je vzel štango in dal v roke materi za vrtenje nuklje v kamnu. Mama je držala v sredini štango, a očka pa je po vrhu štange tolkel s macolo in tako so vrtali nukljo. Mama je štango obračala sem ter tja in v nukljo so večkrat dolivali vodo, da se tako bolje vrta nuklja. Mama je en čas sedela na levi strani, enkrat na desni, da se je malo odpočila. Droban pesek je iz nuklje letel na vse strani naokrog; po obrazu, čelu, glavi, rokah, nogah, telesu…modro in krvavo je bilo mamino in očkovo telo ker so se mučili za svojo družino so pozabljali na bolečine. Malo po malo so se odpočili, ranice so čistili z šnopcom, kadili so pili kavo ali čaj ali vodo, pojedli so malo suho hrano ali pa je mama kuhala toplo hrano, ki smo jo jedli vsi. Mama in mi otroci smo pili belo kavo ali mleko. Očka pa je pil malo vina ali šnopc, da je dobil moč. Mama nas je čuvala in učila, da se igramo v njihovi bližini. Ko je bila nuklja dovolj velika oz. globoka po pol metra, en meter ali še več se je vrtenje nuklje in tolčenje na špičasti štangi končalo. Ena nuklja pa dve pa tri pa štiri pa pet…celi dan so vrtali in delali nuklje v kamenje. Drugi dan pa je bil oče miner. V nukljo je najprej stresel pol dinamita in s palico potlačil. Zopet je stresel dinamit še enkrat. Vzel je kapsulo. Notri je dal špago nato je z zobmi stisnil kapsulo, da je špaga močno držala. Nato jo je dal v nukljo. Špaga je morala biti tako dolga kot je bila globoka nuklja in še toliko, da je iz nuklje gledala ven še okoli 15 cm. Tako je delal od nuklje do nuklje, ki jih je na zadnje pokril z vejami, polenih, deskami, kamenjih…a del špage je morala gledati ven. Oče je nato mene in sestro poslal na pešpot. Sam nam je naredil po eno rdečo zastavico. Na palico je prevezal rdečo cunjo. Mi smo morali varovati, da nebi kdo prišel po poti; kmetje, lovci, logarji in kmetje, ki so delali v gozdu. Prihajali so peš ali z vozovi…mi smo dvignili zastavico v zrak, da ne smejo iti naprej, da morajo počakati dokler ne počijo vse minirane nuklje. Oče je reskiral lastno življenje. Vsi smo se morali skriti. Nato je močno zakričal: »FAJER, FAJER, GORI, GORI« nato je s prižganim cigaretom oz. čikom v roko tekel od nuklje do zadnje nuklje i prižigal vse špage, nato se je tudi on sam na hitro skril. Oče je nato štel: enkrat je počilo, dvakrat, trikrat, štirikrat, petkrat…vse so počile. Nato je vstal in zopet močno zakričal: »KONEC MINE, KONEC MINE« Nato sem tudi jaz spustil zastavico in dal znak, da se sedaj lahko gre naprej, ko ni več nevarnosti. Od daleč smo gledali kako so med pokom leteli kameni drobni, debeli in vse tisto kar je oče pokril nuklje. Ko smo prišli blizu je bil v zraku še vedno prah, dim in smrad po dinamitu. Vsi smo morali nositi kamenje na en kup. Debele kamenje je oče razbijal z macolo na drobno. Nato smo sedli na tla na kakšno cunjo, med nogami smo dali kamenje in z kladivom začeli razbijati na drobno, da je postalo tako imenovano ŠODER ali debelejši pesek. Po en meter, dva metra, tri metra dolžine in na pol metra ali en meter visoko. Nato je prišel kmet z vozom in smo ves šoder nakladali z lopato na voz. Kmet je nato prišel z konjem, ki ga je prevezal oz. napregel na voz. Očetu je nato plačal in odšel. Mnogo, mnogo krat so nas kmetje gospodarji lagali in malo plačali. Očka je vedel, da ni prav in pošteno. A ni smel kmetu nič povedati ker je očeta bilo strah, da nas ne izženejo stran kjer nebi bilo več ne dela ne denarja. Kljub temu smo bili veseli, ko smo dobili denar. očka in mamica sta nakupila hrano za jesti, da nismo bili lačni. Očka je pri kmetu kupil še vino in vsi skupaj smo jedli, pili, očka je zaigral na harmoniko, peli smo, vriskali in plesali. Če smo bili po dve romske družine skupaj nam je bilo še lepše. A najlepše je bilo meni otroku. Ker mi je mamica kupila; liziko, piškote, bonbone in majhno pištolico na papirnate metke. In še moja romska pesmica, ko smo opravljali težko delo v kamnolomu:

KAMNOLOM

Iskre od:

Kamenja, Kladiva, Macol, Krampa, Lopate, Karjole, Svedra, Dinamita, Špage, Kapsule…

Solzice v Očeh, Krvavo telo, Roke, Noge…Revni so bili Romi a Močni in Bogata je bila njihova, Kultura.

Rom in gospa

rsajnovi

Avtor: Rajko Šajnovič

E –pošta med:

ROM I GADŽI - Romu in Kmetico

Gospod Rajko, Romi na Dolenjskem vas potrebujemo, če ne boste pogumni in medijem povedali, kaj mislite, kaj čutite, ne bomo prišli daleč ali pa nikamor. Ker ste pogumen mož že vrsto let, zaslužen za mnoge začetke, vendar po mojem skromnem mnenju na napačen način, "solo" se namreč ne doseže veliko, to boste ali pa ste že spoznali.... prosim, sodelujte z mediji. Veliko srečo imamo, ker imamo Bogdana Mikliča, romskega novinarja, ki ga ceni vsa Slovenija in še kdo. Bogdan nas lahko popelje v slovenskem merilu na vrh, v evropskem merilu pa zelo daleč. Bogdan Miklič je trenutno najbolj spoštovan romski novinar v Sloveniji in sodelujte z njim in pomagajte dolenjskim Romom k napredku, saj veste, da to potrebujejo. Ne pričakujte priznanj in zaslug, tega ne dobi nihče v času svojega življenja, žal, se slavi vse junake, umnike, šele po smrti, tako pač je, pa ne samo v Sloveniji, po vsem svetu. Preberite to, kar ste super dobro napisali, tudi v eter, v javni medij, naj se sliši glas Dolenjske, saj smo na vaši strani tudi mnogi podporniki Romov, saj morajo Romi živeti nekoč boljše življenje. Naj se v oddaji Korako angle in Naše poti sliši, da nismo bebci, ne idioti, da razmišljamo s svojo glavo, da želimo izobrazbo našim otrokom, da želimo našim vnukom boljšo prihodnost.

Bravo, Rajko, seveda pridite na Dan Romov, saj ste orali ledino pri samem začetku. Vedno poudarjam, da starih zaslug ne smemo pozabiti. Vsi pa enkrat postanemo stari, če imamo srečo in nismo mladi umrli...No, no, zdaj mi gre pa že na črni humor, ali ne? Kako zdravje? Ste dobro? Držite se, mi Romi se ne damo in čakamo, da tudi bolezen mine. Kako bi se tudi jaz z vami rada počutila mlada! Sem pa polna dobre volje v upanju, da bom nekaj prispevala za boljši jutri ljudi, ki so bili toliko let pozabljeni. Čez noč se res nič ne zgodi, razen bolezen in smrt, vendar nam upanje ostane. Moje iskrene čestitke za vse, kar ste storili za Rome, kako bi vam morali biti hvaležni, samo ni še čas, da bi se tega zavedali, enkrat pa ta čas mora priti tudi med dolenjske Rome, potrebno je samo izobraževanje in pošteno življenje. Če bi bilo tako, sploh ne bi govorili o diskriminacijah, ljudje so jezni samo na kraje, ki jih povzročajo in na neprimerno vedenje. Vse te prave poglede na civilizacijo pa da izobraževanje,v šolah se ljudje oblikujejo, v gozdu prav gotovo ne. Tudi knjige je treba brati, knjiga je najboljša učiteljica! Vesela bom, če se res vidiva za dan Romov, le pridite, saj bo zanimivo. Lepo in veselo nedeljo želim obema...Ana

Hvala, gospa Ana , lahko se tikava ali ne? Seveda bom prišel na Dan Romov, če bom dobil prevoz? Res je. Prvič v Sloveniji smo ga dejansko praznovali 8. aprila 1982 leta. Takrat sem celo sam vodil ta pomembni in dragoceni kulturni program...Res je, da enkrat postanemo stari. Jaz se vedno počutim mlad. Zdravje je v redu le stara revma včasih malo zaboli. A kaj hitro pozabim na to ker imam še ogromno dela. Hvala Bogu, da sva tako jaz kot žena dobro. Držimo se in se ne damo. Tudi sami si lahko veliko pomagamo tudi brez zdravnika, če vemo, znamo in zmoremo. Pa vi? Kako zdravje? Ste dobro? Držite se in ne dajte se. Pa še nekaj. Sem slišal, da so vas vrgli ven? A niso znali povedati kako, zakaj, na kakšen način? Če želite mi odgovorite ka se je zgodilo? Lp Rajko

Gospod Rajko, ko bi vedela, zakaj, bi vam natančno napisala. Vem le to, da sem 25. marca dobila podjemno pogodbo za januar, februar in marec 2010 z datumom, da pogodba velja do 31. marca 2010. Na vsak način se me je Muc hotel znebiti, Dolenjska je preveč napredovala, to pa Mucu ni všeč. Nihče se ni nič potegnil za to, da bi še delala v pisarni, ki je postala zbirališče prijateljev Romov. Tri diplomske naloge sem študentom na univerzi pomagala oblikovati, pri eni raziskovalni nalogi sem delala, pri Julijah smo bile več kot uspešne, pisarna je urejena in vsa gradiva so postavljena na svoje mesto. Veliko načrtov je še bilo, vendar sem užaljena in prizadeta glede odnosa, ko bi vsaj kdo povedal, kaj je vzrok. Jaz si ga po tihem sicer mislim in slutim, kaj bi bilo, uradnega pa ni niti ene črke. Muc res ni demokrat, ne zna delati z inteligentnimi ljudmi, takoj se počuti ogrožen. Za Muca mi ni mar, čudim se Bojanu.... Lep pozdrav od še vedno vaše Ana

Ana, ni lepo in ni prav kar vam je hudega naredil Muc. Prav ste povedala. Tudi jaz sem proti Mucu in njegove aroganske in mačehovske politike. Brez skrbi. Tudi on, bo slej ali prej odgovarjal za svoja nečloveška in mačehovska dejanja. Morda sem edini, ki se ne bojim Muca. Ko sem jaz delal in pomagal Romom, ko sem ustanovil prvo Romsko društvo v Sloveniji kot prvi predsednik romskega društva v Sloveniji...je Muc bil le član njihove, folklorne skupine in tudi plesalec. Naredil bom vse kar je v mojih močeh, da bo resnica prišla na dan, da bo cel svet vedel, da ni Muc ROMSKI KRALJ..pa še dobra novica in prosim Ana, da zaenkrat to ostane med nama. V bližnji prihodnosti bova z mojim prijateljem Lojzetom, ustanovila novo kulturno društvo in Vi, boste med prvimi naša častna članica in morda še več? Lep pozdrav, Rajko

Rajko, vedno sem bila in vedno bom na vaši strani, na strani ljudi, ki delajo kulturo, ki pomagajo Romom, ki še ne vedo, se še ne zavedajo, da je narod brez kulture mrtev, prav zato sem delala za Rome, predvsem za otroke, da bi jih spodbudila naj se izobražujejo, naj jih ne bo sram maternega jezika, naj se naučijo brati tudi svojo materno besedo.... Saj nimam besed, da bi vam dokazala, da sem na strani Romov, ki jim je - zaenkrat - pomoč civilne družbe še potrebna. Zelo me boli, ko sem zvedela, da so me v Murski na sestanku zmerjali, da sem ciganska učiteljica, si lahko predstavljate????? Pospravljala sem pisarno kot čisto navadna snažilka za vsemi obiski, ki smo jih imeli, sama sem kupovala čistila in še mnogo drugega, tega na sestanku ni povedal, da bi Romi, ki so v Zvezi izvedeli še kaj drugega, pa ne bom naštevala, ker ne mislim nikomur nič očitati.....In še mnogo grdih, plitvih, primitivnih, neresničnih žaljivk je bilo, ne povedo mi vsega. Mislim se čisto umakniti iz delovanja za Rome, ne mislim nikomur nič razlagati, ker ljudje tudi napačno razumejo stvari..., čeprav vem, da je to slabo, vendar me tako srce boli, da se bojim, da bom zbolela. Tudi društvo Julija bom zapustila, umaknila se bom, čeprav Romi tako pripadnega civila ne bodo zlepa imeli. Še veliko načrtov sem imela, vendar me to, da se ni nihče nič postavil zame in Mucu napisal protestno pismo, da se Bojan ni postavil in povedal, s kom hoče sodelovati, da Duška ni nič naredila, da Bogdan ni nič komentarja napisal na spletni strani Romske novice, da Filip Robar Dorin ni povedal svojega mnenja, da Urad za narodnosti in mag. Baluh dovoli, da gre Dolenjska spet po poti nazaj, kot je določil Muc v Prekmurju, da je vsem prav, da je tako, kot je odločil Muc. Neverjetno moč ima ta Muc nad vso slovensko politiko. V Murski je Muca dr. Lukšič pozdravil z "velespoštovani"... Saj je prav, samo Muc naj pusti Dolenjsko, da se bo razvijala po svoji poti naprej, saj imamo Rajka, ki že dolgo dela romsko kulturo, našli pa so se ljudje, ki mu bojo pomagali. Rajko, nadaljujte, delajte, Bog vam je poslal Lojzeta, ustvarjajta za rodove, ki bodo prišli za nami, hvaležni vam bodo, spomenike vam bodo še postavljali..... Lepe prvomajske praznike želim vam in vaši soprogi še vedno vaša Ana

Ana, hvala, da ste na naši strani. Hvala vam, da ste mi povedali kaj in kako. Upam, da mi boste še več povedali in to bo ostalo med nama? Se bom ja potegnil javno za vas in povedal svoja mnenja, če mi boš povedala kaj več? Lep pozdrav Rajko

Rajko, nimam kaj več povedati, tudi jaz samo domnevam, kaj bi lahko bil vzrok taki odločitvi o prenehanju pogodbe. Domneve pa ne morem razkriti, niso to dokazi, za vsako obtožbo pa dokazi morajo biti, drugače si sodno preganjan. Jaz pa si svoje duše ne bom mazala s sodiščem, niti slučajno, zato bom vse sumnje obdržala zase. Enkrat pa vse pride pred svojega sodnika in tudi Muc bo prišel, samo takrat mogoče mene ne bo več, sedaj je bil še nekaj let čas in priložnost, da bi stopili skupaj in kaj napravili in napredovali na Dolenjskem. Morali bi ustanoviti svojo romsko skupnost za Dolenjsko, imeti svoje voditelje in svoj račun, da nam ne bi Muc delil drobtinic črnega kruha, kakor se je njemu zahotelo. Bojanu tudi potnih stroškov ni več plačeval, vse si dovoli, preveč si vse dovoli in predvsem nima pojma, kaj je to demokracija in pošteno vladanje. Vse politike pa zna prepričati po svoje, mislim, da so pa v Murski vsi okrog njega ene lutke, ki ne razmišljajo s svojo glavo. Vse nas je imel za šahovske figure in bi nas postavljal in prestavljal po svoji presoji in po svoji pameti, ki je izobražena le za kuharja, čeprav je vsak poklic časten, samo moral bi dati priznanje za dobro delo tudi tistim, ki smo bolj izobraženi, kot je on. Ni kralj vsega sveta, ne sme se tako obnašati, zato pa tudi Romi slutijo, da ni vse v redu in so bili poskusi odcepitve od Zveze. Vendar, dokler bo ves denar za Rome v njegovih rokah, ne morejo ostale Zveze delovati. Politika bi se morala bolj poglobiti v delovanje Zveze, pa verjetno vsi čakajo, da jim mine mandat.... in verjamejo, kar jim pove Muc. Najprej bi bilo potrebno o dogajanjih obvestiti predsednika vladne komisije za Rome dr. Igorja Lukšiča. Mislim, da premalo ve, kako je na terenu in kako ne more Dolenjska z mrtve točke, vrtimo se v začaranem krogu, kruh nam reže pa Muc. Hvala za vse človeške besede in toplino, ki mi jo izkazujete, saj sem je zelo potrebna, boli me srce...Toliko o mojih razmišljanjih pa lep dan vam želi, čeprav se vreme kisa...Ana

Gospa Ana, sem kar vedel zakaj gre. Prav ste povedala kdo je glavni krivec, ki jih resnica boli, da je zahvaljujoč Ani, Rajkotu, Lojzetu in Bogdanu, Dolenjska zelo napredovala. Jaz sem o tem že poročal na spletu in bom še. Tudi meni ni nihče že 4 leta nič pomagal na področju romske kulture, ne Muc ne Bojan in ne Duška. Meni pa ne morejo nič ker sem močnejši od njih. Ne dajte se. Vztrajajte, borite se za svoje pravice. Obveščajte javnost tako kot jaz in moj prijatelj Lojze. Ne bojte se. Imate mene. Povejte mi vse kar veste. Jaz bom v svojem imenu poročal v javnosti oz. na spletu. Vem, da Muc ne zna delati z iteligentnimi ljudmi, da se vedno bolj počuti ogrožen ker smo njegova glavna ovira ravno mi, ki malo govorimo a veliko delamo. Jaz pa sem za njih še posebna ovira. Ker sem vedno bolj deloven oz. ustvarjalen. Veste, da sem prevedel pesmi Lojzeta Podobnika ROMANO ČINGADIBE/ Romov krik, da imamo na rastavo Lojzetove slike iz življenja Romov in moja ročna umetniška dela DEVLORESKARE KAPELICE/Božje kapelice, cerkve in...kmalu bova javnosti predstavila pesniško zbirko, Rajkove pesmi, da delava že na novem projektu (presenečenje), da bom kmalu javnosti predstavil še MAGUČNO LILA - PHURANI I NEVI ZAVEZA/Sveto pismo - stare in nove zaveze...da delam zopet novi projekt oz. umetniška ročna dela čudovitih slik od slame, ki jih bom dal na rastavo. To pa bo še večja bolečina resnice za Muca in...tudi vi gospa Ana, ustvarjajte še naprej. Verjemite mi, da je Dolenjska oz. da bo še bolj napredovala in upam si povedati, da bomo boljši od Murske Sobote na področju romske kulture. Lep pozdrav od še vedno vašega Rajkota

Hvala Rajko za vse tople besede, res so mi potrebne, ne bom vas pozabila. Močno upam, da je Lojze pravi prijatelj, držimo skupaj in se ne dajmo tistim, ki se samo delajo, da jim je kaj za Rome, meni je v prvi vrsti skrb za vse romske otroke. Veliko bi lahko naredila zanje, po šolah bi hodila in osveščala šolstvo, da izobražujemo romske otroke v tujem jeziku, da so potrebni dvojezični učbeniki vsaj v prvi triadi osnovne šole, da so potrebne romske urice, kjer bi učenci Romi govorili in peli v svojem maternem jeziku, plesali in hkrati delali dvojezično šolo, se učili ob romskem tudi slovenskega jezika. Potrebno je uvesti v mesecu avgustu ponavljalne počitnice, da bi otroci ponovili učno snov in tako lažje pričeli s poukom v septembru, in še mnogo stvari bi lahko naredili, če bi bolj sodelovali z romskimi pomočniki po šolah. Nad vsem ima le Muc svojo roko. 100 otrok na osnovni šoli Bršljin nima rom. pomočnika, ki bi znal romsko, to je krivica za te otroke, nimajo enakih pogojev kot otroci v Šmihelu, Šentjerneju, Metliki.... Ne more biti bolj pomembno prijateljstvo z romskimi politiki kot 100 romskih otrok, ki nujno potrebujejo izobrazbo... Saj mi ne zmanjka idej, kako bi stvari lahko bile boljše. Počasi se moram ohlajati, sicer mi bo dušo razneslo, ker ne morem preboleti samovolje romskih liderjev... Lep pozdrav vaša Ana

Gospa Ana, hvala vam za vaše pozitivne spodbudne besede, misli in želje. Prav razmišljate oz. imate. Sodelovati je pomembno z mediji in tudi obratno. Tega je bilo do sedaj zelo malo kar se tiče na področju romske kulture. Tukaj se z vama strinjam, da nam Bogdan, lahko veliko pomaga kot novinar in kot kulturnik. Prav ste napisala, da svoje pisanje preberem tudi v eter, v javni medij...za oddajo: KORAKO ANGLE, sem že poslal, da se prebere moje sporočilo po e-pošti. Tudi Bogdan, mi je pisal, da se želi z mano srečati in da bom v eter prebral svoje slovito pismo pod naslovom: EVROPA POMOZIN MENGE ROMENGE ZURU DOLENJSKO...Vse bo še lepše in boljše, če bomo ustanovili novo DRUŠTVO LJUBITELJEV ROMSKE KULTURE? Tukaj vidim rešitev. Seveda s pomočjo Lojzeta, Rajkota, Ane, Duške in Bogdana...čakamo le vaše odgovore oz. le še odgovor od Duške in od vas?

Saj tako tudi bo, ko bomo ustanovili novo društvo, kjer bosti imela glavno besedo o šolanju in izobraževanju Romov oz. romskih otrok oz. učencev...saj boste obenem tudi njihova predstavnica in...kmalu se srečamo na prvem sestanku, da se o tem v celoti pogovorimo o ustanovitvi novega društva...glavo pokonci. Ne obupajte. Ostanite in bodite veseli, zdravi in srečni. Dolenjska bo še boljša, lepša, bogatejša. Dolenjska bo ponovno zagledala in dočakala zeleno ljuč. Dolenjski Romi bodo zahvaljujoč Rajkotu, Lojzetu, Ani, Bogdanu, Duški...boljši od Muca oz. Murske Sobote. Močnejši bomo od Muca. Mi bomo sami svoji gospodarji in pri tem sploh ne rabimo Muca. Ustvarjali bomo NOVI ROMSKI SVET NA DOLENJSKEM, kjer bomo imeli in ubogali le svojega na novoizvoljnega predsednika...kmalu se slišimo in vidimo.... Lep pozdrav vaš Rajko

Veliko uspehov želim novemu društvu, mnogo dobrih ljudi, ki ne bodo sovražili Romov, posebno ne mojih romskih otrok. Lepe ideje imate, smele načrte, naj vam uspejo.. Poslala vam bom slike, ki so nastale v Šentjerneju, nič mi niste dolžni zanje, to je moje darilo vam, romskemu umetniku in ustvarjalcu. Jutri jih dam na pošto. Lep večer vam in vaši soprogi želim! Ana

Gospa Ana, hvala vam za slike. Se slišimo. Lep pozdrav, Rajko

Pomoč ROMOM

rsajnovi

Takole sem in še vedno pomagam Romom pisati razne vloge, pritožbe…

Elvis Jurkovič

Mihovica 33

8310 Šentjernej

Datum: 27.1.2009

Ministrstvo za delo, družino

in socialne zadeve

Kotnikova 5

1000 Ljubljana

Zadeva: Pritožba zoper Centra za socialno delo Novo mesto

Podpisani ELVIS JURKOVIČ sem dne 15. 01. 2009 pri pristojnem centru za socialno delo Novo mesto vložil prošnjo za dodelitev izredne denarne sociale pomoči. Žal sem dobil negativni odgovor? Ker menim, da so mi s tem kršene moje, ženine in hčerine temeljne človekove pravice in svoboščine Vam pišem pritožbo zoper pristojnega centra za socialno delo Novo mesto.

Obrazložitev:

Družina Jurkovič Elvisa se resnično preživljamo z denarno socialno pomočjo in otroškim dodatkom. Izredno denarno socialno pomoč prosim ker smo se trenutno znašli v težkem socialnem, materialnem, stanovanjskem in življenjsko ogroženem položaju kot je že splošno znano tako pristojnem centru v Novem mestu kot tudi preko sredstva javnega obveščanja. Dejstvo, da prosim izredno denarno socialno pomoč je, da smo se dejansko znašli v težkem delnem že navedenem položaju in ne le samo zaradi dejstva, da smo se v sporu s sosedi znašli v ogroženem položaju. To je sicer res. Zaradi tega sem sam našel rešitev s tem, da smo bili prisiljeni zapustiti svojo barako, svoje stanovanje, naš dom. Sedaj, ko sem s svojo revno družino pobegnil k svoji materi v Šentjerneju pa smo brez doma.

Ker sem skorajda nepismen se Vam opravičujem, da ne najdem tiste pomembne izraze, da bi Vam vse znal povedati? To ve le moje srce in Bog, kako smo se sedaj znašli v revščini in človeka nevredno življenje? Vem pa le to, da resnično in dejansko potrebujem izredno denarno socialno pomoč zlasti sedaj v tem hudem zimskem času; mraz, brez lastne strehe nad glavo, brez pomembne sanitarije, brez veselja, sreče in ponosa, brez pomembnega varstva moje hčerkice JERNEJE MIKLIČ, ker nimam svojega lastnega stanovanja, ker je težko, neprimerno in nerodno bivati in spati s drugimi člani oz. nekaj dni pri materi, ki živi skupaj s mojim bratom, ki ima sam dva majhna otroka in s mojo sestro, ki ima tudi sama svojega mladoletnega otroka…potem spimo nekaj dni pri drugem bratu, ki ima sam tri mladoletne otroke in…morate si misliti kako se počutim, kako moje revno srce trpi, kako mi je nerodno…veste kaj so otroci, ki se igrajo. Mnogokrat pride tudi do otroškega nedolžnega pretepa in zato ne moremo tepsti svoje otroke. To so čudni običaji nas Romov, ki jih Vi, ne poznate. Pomeni tudi to, da moramo v takem primeru tudi mi prispevati kot plačilo za bivanje v drugih stanovanjih tudi, če so to člani naše romske družine plačati kakšnih 10/50 evrov za uporabo skupne obveznosti plačila za luč, vodo, bivanje in tudi za prehrambene artikle ali po domače rečeno za hrano…res pa je, da je edina možna rešitev v tem, da bi si priskrbel oz. kupil kakšno že rabljeno prikolico.

Spoštovani,

Za ugodno rešitev moje žalostne in resnične pritožbe in za pozitiven odgovor se vam že za naprej prav lepo zahvaljujem v mojem imenu v imenu moje žene Valerije in v imenu hčerkice Jerneje, ter v imenu naše skupne revščine in človeka nevredno življenje. Obljubim vam, da vam bom po vaši presoji oz. želji priložil potrdila za vse za kar bom uporabil izredno denarno socialno pomoč?

Od srca vas prosim, za razumevanje, za pomoč in za rešitev,

Lepo Vas pozdravljam v imenu moje revne družine,

ELVIS JURKOVIČ