Grška siesta

Merlotina

Na meji Makedonije z Grčijo mi je uniformirani brko s sendvičem v ustih porinil skozi okence poštempljan potni list z malo svojega sendviča in izgledal skrajno nezainteresirano. To! Divja štirinajstdnevna vožnja po celinski Grčiji se je začela. Najprej sem oddirjala v prašni Solun. Vendar sem se tam zaustavila tako hitro, kot sem se vanj pognala. Očitno sem prišla v napačnem času. Namesto divjega vrveža, ki bi se spodobil za eno največjih mest v Grčiji, je mesto kinkalo kot uročena princeska. Po pisanih kafičih je mladež srkala hladen neskafe in kartala, polni naslonjenih Solunčanov pa so bili tudi kotički uličnih pločnikov. Čas sieste torej. Grčija se vsak dan zaustavi od enih do petih popoldne, potem pa se kazalci na uri spet počasi premaknejo.

Pot me je iz zaspanega Soluna vodila do Diona in gore Olympos, kjer po grški mitologiji prebivajo bogovi. Veličastna gorska tvorba, ni kaj.

Vendar nič v primerjavi s kamnitim čudežem, ki je sledil v Meteori. Pred mano se je odprl niz gorskih velikanov, ki izgledajo kot bi jih nekdo pometal z vesolja. Na vsakemu od teh pa samostan, v katerega prideš po strmih stopnicah, ali pa te gor povlečejo kar po vrvi. Vendar si tega ne želiš, ker je vrv vidno natrgana, ti pa nočeš biti ravno tisti kadaver v ruski ruleti, ki bi s pol vrvi v roki telebnil v dolino.

Na vhodu enega od samostanov so me ovili kot mumijo, ker sem imela pretanke dolge hlače. Zavila sem z očmi in se sprehodila po samostanu, kjer prebivajo izjemoma moški menihi. Pa sem se spomnila. Od dne, ko se je rodila, je grška ženska živela pod moškim nadzorom. Njen oče, brat, mož – celo sinovi – so sprejemali odločitve, ki so vplivale na njeno življenje. Ženske niso smele voliti, dedovati ali imeti lastnine, niti kupiti kaj kar je bilo čez določeno vsoto! So pa lahko gospodinjile in vodile družinski proračun. Ven so šle lahko enkrat na dan- k vodnjaku na posebno misijo- prinesti dnevno zalogo vode. Tam pa so imele priložnost za srečanje s prijateljicami. In se najbrž spraševale, zakaj nekaj se v svetu bogov njihov kralj Zeus boji svoje žene Here. In zakaj se tam gori boginje same odločijo, s kom se bodo poročile. Če se sploh bodo. Morda so razmišljale o pobegu v Šparto- tam so ženske nosile kratka krila, ki so jim omogočala premike v vse smeri- kar je bilo nujno pri njihovem vsakodnevnem drilu s ciljem - postati ženska in pol, da bi lahko rodila močne potomce. Moj misleni monolog je prekinil pogled na lobanje bivših glavnih menihov, ki so jih skrbno spravljali na poličke. Ucvrla sem jo ven, pa čez drn in strn preko visokih planin, polnih bistrih izvirov, ki ne prenehajo teči, in napolnila prtljažnik z zalogo ledene vode. Ki se je tudi hitro segrela, ker je bila temperatura v senci že zjutraj 36 stopinj. Vmes sem na nočnem postanku v osrčju gorovja spoznala tudi šefico tiskarne, kjer tiskajo lokalni časopis in vse ostalo kar po stari metodi.

Voziti se po manjših grških cestah je svojevrstna umetnost. To pa zato, ker so slabo označene in če že so, je to ponavadi v grški pisavi. Ko vprašaš domačina kako in kam, maha z rokami na vse strani in nekaj žlubodra po grško, zato imaš srečo, če najdeš kakega turista, ki je že sam razrešil uganko z zemljevida. Spustila sem se naravnost in na srečo v Olimp, kjer je zagorel prvi olimpijski ogenj in za zabavo stekla po stadionu, ki je še vedno tam. V stari Grčiji pa je bil šport več kot samo zabava ali način, da si ostal fit. Grki so imeli 4 državna tekmovanja, največje pa je bilo vsaka 4 leta v čast Zeusu, prirejeno na stadijonu, ki je zdržal več kot 40.000 ljudi. Olimpijske igre so bile tako pomembne, da so v času vojne po potrebi naredili mir, da so lahko gledalci varno prišli v Olimp in nazaj. Prve olimpijske igre so bile del religijskega festivala, trajale so en dan, in edino, v čemer so tekmovali, je bil tek na kratke proge. Atleti so najprej darovali v templju, nato pa slekli obleke, se natrli z olivnim oljem in- tekmovali goli! Za zmago so dobili na glavo oljčno vejico, potem pa so jih obravnavali kot heroje in željene samce, ki jim ni bilo treba plačevati davkov, dobili pa so tudi neke

vrste penzijo. Tekmovali so samo Grki in samo v Grčiji, tisoč let, dokler jih ni zaustavil rimski imperator. Do naslednjih iger v Atenah je od tega minilo kar 1500 let!

Pot me je peljala dalje na najbolj južen del celinske Grčije, ki je bil tudi najlepši. Tam še vedno obstajajo krvna maščevanja, zato so hiše narejene kot utrdbe, iz katerih gredo ven varno samo ženske, ki jih namesto moža na srečo ne ubijejo, maščevalci pa včasih tudi do smrti (svoje ali njegove) čakajo na srečanje s svojo žrtvijo.

Mesto Methoni na najbolj južnem delu juga, me je osupnilo tako zelo, da sem utihnila.

Morje, ki se ob divjem vetru zaletava v visoke pečine, par korakov stran pa spokojna tišina in piramida sredi starih ruševin in tunelčkov, in šumenje celih polj neke lepe rastline. Začarana sem se zapeljala po jamah Diros in se oglasila tudi v Šparti, kjer je pravzaprav še največja stvar spomenik starim dobrim Špartancem, ter ob koncu dneva prispela do Tripolija, ki je bilo včasih glavno mesto Grčije in to se še kako pozna. Opazovala sem različne modne oprave sprehajalk in se spomnila. Stari Grki so oboževali preproste, elegantne dizajne in niso videli kaj bistrega v tem, da se ti stalno spreminjajo. So pa vseeno veliko dali na lep videz. Uporabljali so prelepa ogledala, izrezljane glavnike in kozmetiko. Ženske so imele dolge lase in so jih spenjale na vsemogoče načine,

ob posebnih priložnostih pa so dodale trakove in druge zlate dekoracije. Modni stil je bil eden in to dolgo časa- razliko v stilu je določala barva oblačila, ne pa dizajn. No, zdaj je seveda vse drugače.

Po dolgi poti in polnem želodcu grških rib in oliv sem z veseljem zaprla oči in se prepustila grškemu zorbi v sosednjem lokalu, kjer so frčali po zraku kozarci in rože. In glasba! V stari Grčiji je bila povsod. Poroke, pogrebi, rojstni dnevi, požrtije. Ljubezenske pesmi in vojne, pivske, in tiste za bogove. Grki so naravnost oboževali glasbo, dobro hrano in dobre žurke. Seveda so ob tem spili tudi ogromne količine vina, kar morda pojasni, zakaj so najraje jedli v leže. Grško vino je bilo tako močno, da se je gostitelj odločil, koliko vode bo dodal- če za kosilo, potem zelo veliko, če za divje proslavljanje, potem le malo. Pili so ga ob vsakem obroku, tudi zajtrku. Ja, tudi otroci. Nekatere čaše za vino so bile namerno brez ravnega podstavka, zato, da se jih ni moglo odložiti, ampak so si jo podajali z roke v roko, dokler ni bila prazna. Člani družine so jedli posebej- moški v eni, ženske v drugi sobi, obrok pa se je začel tako, da so se vsi najprej vlegli in nato jedli s prsti, z veliko glasbe naokoli. Stali in služili so seveda sužnji. Na banketih so moški igrali priljubljeno igro- kattabos- z eno roko so morali ostanek vina v kozarcu zabrisati čimbližje tarči. Zmagovalec je bil tisti, ki jo je prvi zadel. Nekaj podobnega se je zdaj odvijalo v sosednjem lokalu. V vsem tem slavju so se mi smilile edino čistilke, ki so morale najbrž do jutra drgniti, kar se je razlilo in razbilo. Včasih bi imele najbrž še težjo nalogo, saj so kot čistilo uporabljali samo olivno olje, ki so ga vtrli v packarije in vsakega packa, nato pa so olje zribali dol z vsemi packarijami na packu vred.

Divjo pustolovščino sem nadaljevala v Epidavrosu, kjer sem se na lastna ušesa prepričala, da iz zadnje vrste gledališča, ki zdrži kar 14.000 ljudi, slišim prav vsak šepet človeka, ki stoji na krogu sredi odra. To je preizkusil tudi nek grozno glasni italijan, ki se je postavil na krog in svoje zvoke ponesel do zadnje vrste začenši z »o-sole-mio«. Turisti so seveda ploskali, a mu to očitno ni bilo dovolj, zato je kar nadaljeval s »figaro-figaro«, tokrat še glasneje, in potiskal visoki c čez grlo še takrat, ko nihče že dolgo ni več ploskal, ker so skoraj vsi že pobegnili. Tudi jaz sem pobegnila, a v še večji hrup- v Atene, kjer sem se skrila v enega največjih muzejev na svetu in redek prostor, ki ni nekje na vrhu visokega hriba z več sto stopnicami- kot atenska akropola, denimo. V muzeju sem videla skoraj vse, kar je zares vredno videti s sveta stare Grčije, in se večkrat tudi izgubila, najdalj časa pa sem se zadržala ob igračkah. Izdelane so bile iz terracote, pobarvane z živimi barvami, noge in roke pa so se lahko premikale. Imeli so tudi yo-yo in top, vendar pa se je čas izgračkanja hitro iztekel, saj so morali pri 13 letih igrače oddati bogu Apollu in se pripraviti na odraslo dobo. Če so preživeli. Umrljivost je bila namreč velika in to že takoj po rojstvu. Ne boste verjeli, ampak ko se je otrok rodil, ga je mama očetu najprej predstavila. Oče je imel pravico otroka zavrniti, če se mu je ta recimo zdel bolehen. Ta je moral potem umreti, ali pa je šel za sužnja ali v posvojitev družinam, ki niso uspele imeti moškega potomca.

Splezala sem tudi na akropolo, iz katere se odlično vidijo cele bele Atene, zato se je športni napor tokrat izplačal. Pa tudi zato, ker so bili ravno obnovljeni snežno beli kipi fantastični. Grki so vedno znali kamen obuditi k življenju. Vsak tempelj je pokonci držala vrsta presunljivih kipov boga, ki mu je bil tempelj posvečen. Grki so celo svoje domove in grobove okrasili z impozantnimi kipi, ki so izgledali bolj živi kot recimo povprečen človek v Solunu.

Nazajgrede sem se zaustavila še v mestu Delfi, za katerega so Grki verjeli, da je središče sveta, in kamor je romalo na miljone Grkov, da bi iz halucinacijskih krikov prerokovalke Sibile morda razbrali kaj pametnega za svoje nadaljnje življenje.

Seveda sem za slovo morala odnesti tudi kak spominek. Težka naloga, če ne maraš lončevine. Ki je povsod. Že včasih je vsako grško mesto imelo predel, kjer so umetniki ustvarjali in prodajali lončevino s prizori iz vsakdanjega ali mitološkega življenja. Na začetku so risali s črnim na originalno rdečo lončevino, kasneje pa so ugotovili, da lahko proces obrnejo na glavo. Tehnike in motivi se uporabljajo še danes. In tudi lončevina je še vedno povsod.

Na agori, odprtem trgu, kjer so včasih lahko kupili hrano, sandale ali pa sužnja, danes pa skoraj vse, sem si privoščila prstan z boginjo Ateno in se prerinila čez čete žensk ter se nasmehnila ob misli, da so včasih šopingirali samo moški, vrečke pa so jim nosili sužnji.

Zadnjo noč sem preživela v lepem in temnem kampu polotoka Halkidiki, kjer je bila edina stalna svetla točka ob mojem šotoru samo wc, zraven katerega sem celo noč lahko opazovala kolone vztrajnih Grkov, starih in mladih, ki so ga iz različnih potreb množično napadali in brez sramu spuščali razne melodije, ki so se končale z treskom nepodmazanih vrat. V kampu se mi je dokončno potrdila domneva, ki je vztrajno vznikala v času moje celotne dogodivščine po Grčiji- in sicer, da se čas v Grčiji vrti drugače. Zgodnja jutra ob obilni hrani, popoldansko spanje in pozni popoldnevi ob obilni hrani, ki se končajo šele okoli polnoči, do jutra pa stranišče. Ja, čas se vrti drugače, predvsem pa počasi. Ob lepotah Grčije bi bilo res neumno hiteti, kot sem morala hiteti jaz, da bi jih videla čimveč. Vendar se je izplačalo.

Red Book feed

Grška siesta