Ali NLB Leasing goljufa vsem pred očmi?

PikiJapok — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

"Še ena izmed cvetk naše »mat’ kurje«, kjer se (pre)pogosto ne ve točno, kdo pije in kdo plača," je opisana na mojem blogu , kjer navajam primer NLB Leasing. Poglobil sem se v izpisek omenjene inštitucije in, kmalu mu je postalo jasno, da "nekaj denarja izpuhti neznano kam". V nadaljevanju natančno pojasnim, kako stvari stojijo in s pomočjo nekaj matematike prikažem skrit dodatni profit, za katerega menim, da nikoli ne pride v obračunske izkaze bank. Preberite in ocenite sami.

Sicer pa predlagam vsem leasingojemalcem, naj preverijo tudi sami in banki (leasing hiši) izstavijo zahtevek za dobropis ali vračilo zneska, ki so si ga neupravičeno (?) prilastili. V današnjih časih vsak evro pride prav.

Se je zares zmotil?

PikiJapok — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Iz mojega bloga.

Povišanje minimalnih plač buri duhove. Delodajalci bentijo, da bo to spravilo gospodarstvo spravilo na kolena, država jamra, kakšen bo primanjkljaj v proračunu zaradi izpada dohodnine, sindikalisti bentijo, da je 562 evrov komajda dovolj za preživetje. Resnica pa je verjetno nekje vmes. Kdo vse si polni žepe?

Zanimiv je še drugi aspekt dviga minimalne plače. V prejšnjem primeru sem namreč predpostavil, da so na vladi za primerjalno osnovo vzeli prihodnjo vrednost (koliko se prihodki iz naslova dohodnine zmanjšajo v primerjav s tem, kolikšni naj bi bili po dvigu minimalne plače) in tako prišli do 46-ih milijonov evrov.

Če pogledamo še z vidika sedanje vrednosti, vidimo da je realen izpad 23,87 evra (za toliko se nominalno zniža dohodnina) na posamezno plačo. Sindikalisti trdijo, da za minimalno plačo dela cca. 160 tisoč zaposlenih.

Matematika je sila preprosta. 160 000 pomnožimo z 12 meseci in omenjenimi 23,87 €. Rezultat je 45.830.400,00 € oz. zelo blizu 46 milijonov, ki jih omenjajo na vladi.

Nominalna rast prispevkov je 52,23 € na posamezno minimalno plačo. Če pogledamo še to postavko na drugi strani bilance in zmnožimo po enakem kopitu pridemo na številko 100.281.600,00 €. Za toliko se torej nominalno povečajo prihodki na strani prispevkov.

Nominalno se torej dajatve v državno blagajno povečajo z dvigom minimalne plače za 54.451.200,00 € v primerjavi s sedanjimi prihodki. Iz dobrih 500 milijonov na slabih 560 milijonov evrov, oz. za cca. 11%.

Res je tudi, da se bodo morale izvajati korekcije - prevsem v rangu med novo minimalno in povprečno plačo, kjer so meje med razredi sorazmerno blizu, kot to omenja @Pullga v predhodnem prispevku. Ker v tem segmentu dodatne olajšave niso predvidene, lahko pomeni to znatno dodatno povečanje priliva v državno blagajno.

K temu prištejmo še samozaposlene osebe, ki množično plačujejo prispevke okoli minimalnih in so praviloma iz teh statistik izvzeti. Tudi njim (nam) se bodo prispevki dvignili za teh dobrih 50 evrov.

Če malenkost razširim še trditev, ki jo je zapisal @boro v predhodnem prispevku, se bodo dobički podjetij morda res zmanjšali, vendar je treba upoštevati še DDV, ki v segmentu nizkih plač neposredno bremeni delavce kot končne kupce. Zdi se mi smiselno predpostaviti, da minimalna plača ne more služiti kot temelj za investiranje in gre neposredno v potrošnjo.

Dvig neposredne potrošnje za dobrih 130 evrov na posamezno minimalno plačo, ki bodo neposredno potrošeni, pa predstavlja neposredno povečanje prihodka na strani DDV za še dodatnih 40 milijonov evrov. Da trenutna vladna reforma v bistvu niti ni toliko namenjena delavce, ampak predvsem polnjenju državnega proračuna in velikim družbam pa vidimo še iz pričujoče tabele:

Prmerjava dviga minimalne plače v družbi, ki je dvig izvedla že ob zadnjih demonstracijah

V eni izmed družb so menda po navedbah medijev ob zadnjih demonstracijah že dvignili minimalno izplačilo iz naslova plač na 540,00 € neto, kar v bruto znesku torej znese 763,06 € oz. stane delodajalce 885,91. Po novem bodo temu delavcu izplačali zakonsko določeno minimalno plačo, pri čemer bo ta za delavca za dobre 4% višja, strošek delodajalca pa se bo za slabe 4% znižal, kot je razvidno iz tabele zgoraj. Te 4% pa se da neboleče razporediti tudi v odpravo nesorazmerij, ki grozi.

V družbah, kjer je znaten del zaposlenih do sedaj prejemal plače v rangu med 521 € neto in novo minimalno plačo 562 €, se bo strošek dela za cel segment delavcev v tem razredu zmanjšal. Bi znalo to pomeniti, da je vladi uspelo najti salomonsko rešitev, kjer je volk sit in koza cela? Sploh če pomislimo, da je zvišanje plač možno uvajati postopoma, do l. 2012 in se s tem izogniti plačnim nesorazmerjem, ki grozijo.

Za zgoraj omenjeno družbo se bo na skupni masi plač 4% prihranka dejansko poznalo takoj. Tudi državi se bo v blagajni poznalo takoj (oz. kak mesec po dejanski uvedbi). Zdi se, da bo edini, ki bo na leto 2012 gledal z upanjem, delavec. Kar je po svoje dobro, glede na kataklizmične napovedi o koncu sveta, ki za leto 2012 krožijo naokoli. A upanje ne napolni želodca in do 2012 bo treba preživeti.

Morda pa na kataklizmo računa vlada in do takrat poskuša nagrabiti, kar se pač nagrabiti še da. Leto 2012 ni samo leto kataklizm in leto ko naj bi minimalne plače dosegle obljubljeni znesek, ampak tudi volilno leto.

Krize je konec, problemi ostajajo...

PikiJapok — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Uradna izjava prvega služabnika ljudstva (ministra) je, da je recesije konec. Seveda se menda vseh problemov ne more rešiti v enem letu, saj bi potem gospod predsednik ostali brez dela.

Spoštovani g. predsednik, zaradi slabega dela vseh dosedanjih vlad, vključno z vašo, je brez dela že sto tisoč slovenskih duš. Ampak vi najbrž porečete "So what! Me imate za malenkostnega človeka?" Seveda ne. Popolnoma razumem, da predsednik vlade mora imeti delo - tudi za kolateralno škodo 100.000 brezposlenih.

Me pa močno moti, da povezujete obstoj družbeno-ekonomskih problemov in obseg vašega dela v izraženem razmerju. Namreč, vaše delo se šele začne, ko je v državi vse OK. Vaše delo je zagotavljanje blaginje državljanov in državljank. Vam tega ni nihče razložil, preden ste nastopili službo?

Žalosten sem, g. predsednik. Spočetka se mi je še dozdevalo, da gre za naključne spodrsljaje. Potem sem si poskušal predstavljati, da gre pač za predsednika z malce manjšimi kognitivnimi sposobnostmi. Počasi pa mi postaja jasno, da vse skupaj govorite in počnete zavestno.

Res niste malenkostni, g. predsednik. Vsem skupaj en velik So what! - samo da imati vi svoj peskovnik. Problem je, ker bo kmalu ostal brez peska. Erozija je namreč precej močnejša, kakor vam prišepetavajo vaši PR-ovci.

Red Book feed

Ali NLB Leasing goljufa vsem pred očmi?

Se je zares zmotil?

Krize je konec, problemi ostajajo...