Red Book feed

S skritim radarjem nad cestne »divjake«

Miro — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Slaba novica za vse »divjake«, ki pri slovenskih cestninskih postajah ne upoštevate omejitve hitrosti 40 kilometrov na uro. Ker slovensko obubožano gospodarstvo ne more več zagotavljati dovolj visokega priliva sredstev v državni mošnjiček, bo policija na avtocestah in hitrih cestah kmalu postavila nadvse zahrbtne merilnike hitrosti. Tu bo šlo za miniaturne stacionarne radarje, ki bodo nameščeni kar na varnostno ograjo.

Slovenska policija naj bi novi stacionarni merilnik hitrosti v začetku aprila najprej namestila na cestninsko postajo Trnovo. Ta naj bi bil postavljen med cestninsko postajo in prometnim znakom, ki označuje konec omejitve 40 kilometrov na uro. Ker je ta prometni znak običajno postavljen od 100 do 250 metrov stran od cestninske postaje, bo slovenska policija na račun kršiteljev zagotovo "zaslužila" veliko denarja.

Obvestilo o prekršku in nalog za plačilo bodo cestni »divjaki« prejeli kar po pošti. Policija bo podatke o lastniku vozila pridobila preko evidenc. Če boste ob izhodu iz cestninske postaje hitrost prekoračili za več kot 50 kilometrov na uro (končna hitrost višja od 90 kilometrov na uro) boste državni proračun napolnili za 1.000 evrov. Poleg tega boste prejeli še 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Pri tem velja omeniti, da tu gre za obvestilo, ki kroži po elektronski pošti. Slovenska policija namestitev miniaturnih radarjev še ni potrdila.

Ali ni državni zbor sprjel sklep, da se morajo podreti vse cestninske postaje.

30 let po smrti

Miro

Edvard Kardelj je bil eden najvplivnejših Slovencev najprej v Komunistični partiji Jugoslavije, potem pa tudi v Komunistični partiji Slovenije.

Mineva 30 let od njegove smrti, o pomenu njegovega delovanja, njegovi vlogi v komunistični partiji, vlogi pri organiziranju povojnih pobojev ter o njegovem sodelovanju pri pisanju jugoslovanskih ustav.

" Kardelj je bil vseskozi vezni člen med Ljubljano in Beogradom, zato je imel, čeprav brez formalnih političnih funkcij, odločilno besedo tudi v slovenski politiki. V odnosu do slovenskih voditeljev je zvesto sledil Leninovemu napotilu, da mora komunist pri centralni oblasti svoj narod zagovarjati, doma pa ga kritizirati, zato je slovenskim politikom v Ljubljani nemalokrat žugal in jih opozarjal, naj se že vendar premaknejo »izza svojega slovenskega plota«, medtem ko jih je v Beogradu zagovarjal. Vendar ne vedno. Na začetku sedemdesetih let se namreč ni obotavljal obračunati s Stanetom Kavčičem in z »liberalizmom«, čeprav naj bi ga deset let prej pred politično odstranitvijo rešil prav Kavčič. Titu naj bi namreč Kavčič na zamisel, da bi Kardelja odstranili, odgovoril, da ni nesoglasij med Titom in Kardeljem, temveč med Titom in Slovenijo. "

SPRAŠUJEM SE KAJ BO Z NAMI?

ALI SO SEDANJI POLITIKI TUDI SLUČAJNO NEKAKŠNI KLONI NEKDANJE POLITIKE

JAVNO ZOBOZDRAVSTVO

Miro

Problematika javnega zobozdravstva in izbira osebnega zobozdravnika.

Podatki so bili predstavljeni v odmevih 15.01.2009. Iz teh podatkov nekaj ne štima, ali pa nekdo nameroma dviguje ceno in zavaja javnost.

550 zobozdravnikov javnih zavodih in več kod 600 zobozdravnikov z koncesijo, skupaj 1150. Vsak zobozdravnik ima približno 1800 pacijentov. Če to izračunamo je število 2070000 ( 2 miljona 70 tisoč) ali ni ta številka malo večja od števila prebivalcev Republike Slovenije? Do tukaj vse lepo in prav. "Vsak Slovenec ima izbraneza osebnega zobozdravnika, iz tega sledijo storitve po zakonu, ki nam pripadaj...."

1. Podatek, ki je zelo moteč je ta, da mora 23% pacijento čekat na prvi pregled in izbiro osebnega zobozdravnika več kod dve leti . Iz tega lahko sklepam, da približno 460000 Slovencev nima izbranega osebnega zobozdravnika.

2. Če vse skupaj obrnemo pa vidimo, da ima vsak zobozdravik še samo 1400 pacijentov, namesto 1800 ali večv(lahko jih ima 2400 in še več ,saj so plačeni po delu ne pa po glavarini kod osebni zdraviki) .

Nesmemo pozabit, da v Sloveniji dela več kod 170 zobozdravnikov v zasebni praksi brez koncesije.Pri katerih ni čaklnih vrst in ni naročanja, ne dolgih vrst v čakalnicah. Pokličeš ,dogovoriš za termin vrsto storitvi plačaš in oddidež z lepim nasmehom in nekoliko tajnšo denarnico, pa še zdravstveno zavarovanje nekaj prihrani.

3.Možno pa je, da je naenkrat v Sloveniji 3000000 (3 miljone) prebivalcev!

VIDNO JE NAMERNO ZAVAJANJE JAVNOSTI O STANJU V SISTEMU. Vsekakor pa mi ni jasno zakaj takšna čakalna doba.Razumel bi. če bi morali pacijenti čakat na storitve ( nove zobe) ne pa na prvi pregled.