Red Book feed

nepremičninski davek

SebastijanPtuj — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Danes sem prebral, da vlada že sprejema davek na nepremičnine in ker seveda vsak nov davek pomeni novo neprijetnost za nas me seveda zanima tudi mnenje drugih.

Jaz nisem proti davku, toda kljub temu imam nekatere pomisleke.

Najbolj sporen se mi zdi namen tega davka. Vlada želi zatrpati proračunsko luknjo, ki jo je naredila in ki je očitno ne zna zatrpati tako, da bi "streznila" javni sektor. Tako bi naj že naslednje leto prišel zakon, ki bi naj odmeril davek na osnovi tržne vrednosti nepremičnine. In tukaj je prvo vprašanje za vlado ozir. ministre - kaj je tržna vrednost nepremičnine. Namreč imam občutek da lahko najbolj nasrkajo reveži, ki so vse kar so imeli, dali v svojo hišo in jo naredili s svojimi rokami ter živijo morda nekje na obrobju, v hribovju, ipd. In ravno ti, ki nimajo, bodo dajali tem ki so zaposleni v javni upravi in imajo največ. Za ljudi na obrobju je pogosto njihova nepremičnina neprecenljiva. Lahko gledamo tudi z druge perspektive - ne mislijo je prodati in za njih ima tržno vrednost nič. Koliko je davek na nič? Ali bo to dovoljeno. Vprašanje za ministra je, koliko je tržna vrednost tega nepremičnine,ki je ni možno prodati, ne oddati, ne uporabljati (pogost primer, da se naselijo v nepremičnino ljudje, ki ne plačujejo ničesar, ...) - ker moraš plačevati in vzdrževati je vrednost zate negativna. Ali bo nič, ali celo negativna in bo država dajala denar? In še nagradno vprašanje: a je vredno vlagati v nepremičnino in obnavljati,če veš, da boš zato povečal vrednost in s tem imel višji davek?

Želel bi si dober razlog za nepremičninski davek, vendar vzporedno tudi druge ukrepe, ki bi nakazovali resnost vlade in ukrepov. Po moje bi morali obdavčiti porabo in zmanjševati obdavčevanje nujno potrebnega premoženja in seveda dela. Tako se mi zdi, da bi bilo smiselno odbavčiti vse avtomobile progresivno glede na velikost in ceno avtomobila in oceno kako močno ga potrebuješ (npr. če si v centru LJ ga sploh ne rabiš in je davek izredno visok).

To, kar sem prebral danes, še bolj prepriča o tem, da vlada ne sprejema odločitev za navadne ljudi. Ocene vrednosti nepremičnine bo naredila država (kot da sam ne znaš oceniti vrednosti), ti poslala, lahko se boš pritožil, toda komunikacija bo možna le preko medmrežja. Kaj pa s tistimi, ki le-tega nimajo in ne potrebujejo? Država se ne obnaša pošteno in enako do vseh državljanov.

Poleg tega bodo lahko občine arbitražno določale davčno stopnjo, ki je (neverjetno) navzgor neomejena. In potem poslušam nekega Lavrača o konkurenci? Nepremičnina stoji in ne moreš je kar preprosto prestaviti. Če neka občina nabije davek, je vseeno če bo kdo tam živel al ne, bodo nabili davek in s tem polnili slabe odločitve v preteklosti in dolgove, od katerih skorja nihče nič ni imel. Ali ne bi bilo preprosto reči, davčna stopnja je toliko in toliko in velja za vso Slovenijo. Laže je nekomu v LJ oddati svojo nepremičnino, kot nekomu v "vukojebini". In zato ima ta v LJ manjšo stopnjo? Kdo je bil tako bolan, da je to predlagal? Pri nepremičninah govoriti o konkurenci med občinami je zares bolano, tako kot je bolano dati možnost občinam arbitražnega določanje stopnje, da je iz kraja v kraj različna, ...

NA davek se ne boš mogel pritožiti (?), in če ne boš mogel plačati, ti bo država / občina zajela nepremičnino. A smo spet pri nacionalizaciji premoženja. A res nekdo ne more drugače ustvariti, kot na račun ljudi, ki že itak preplačajo vsako stvar.

Zares vas prosim, da vzamete pamet v roke. Mislim, če se tak davek uvede v tej obliki, pa res mislim, da bi o tem moralo priti do tega, kar imenujemo referendum (in ljudje bodo odločali o davku). Mislim da to ni vredu možnost in še enkrat: davek na nepremičnine morda DA, toda za vse enaka stopnja.

prikaz učinkovitosti v gradbeništvu

SebastijanPtuj — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

No, da ne bomo samo neg.stvari o gradbenikih in gradbeništvu, naj vam pokažem hiško, ki je zrastla v 2 dneh - temu se reče učinkovitost, vsaj po moje.

o finančnem sistemu ...

SebastijanPtuj

Našel sem en res zanimiv blog.

http://ambasador21.wordpress.com/2009/04/16/globalni-financni-sistem/

Kako bo vlada ukrepala?

SebastijanPtuj — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Naši vodilni politiki si vsekakor morajo prebrati naslednje (iz http://www.finance.si/254736/Kako_nas_bo_stiskalo_servisiranje_javnega_dolga?src=pj120809)

Proračunski odhodki za servisiranje javnega dolga bodo z letošnjih 361,5 milijona evrov do leta 2013 zrasli 2,5-krat, na 905,9 milijona evrov, kažejo trenutne projekcije finančnega ministrstva (MF). Letos bo za servisiranje dolga šlo 3,7 odstotka državnega proračuna, leta 2013 že skoraj 8,5 odstotka.

Te projekcije so navedene v gradivu, ki ga je direktorat za proračun pri MF konec julija dal proračunskim uporabnikom za pripravo predlogov svojih finančnih načrtov, ki bodo podlaga za pripravo državnih proračunov za prihodnji dve leti.

Pri tem kaže opozoriti, da so proračunske projekcije MF za leti 2010 in 2011 bistveno realnejše od projekcij za leti 2012 in 2013.

Projekcije do leta 2013 strašljive že ob optimističnih predpostavkah

Projekcije za prihodnji dve leti namreč temeljijo na zdajšnjih razmerah (letošnji novi zadolžitvi za okrog 3,5 milijarde evrov in veljavnih protikriznih ukrepih) in zadnji, aprilski Umarjevi napovedi gospodarskih kazalnikov za leti 2010 in 2011.

Pri proračunskih projekcijah za leti 2012 in 2013 pa je MF upošteval, da naj bi BDP leta 2012 realno zrasel za 3,4 odstotka, leta 2013 pa za 3,7. Da sta ti upoštevani rasti "relativno visoki", v gradivu priznava tudi MF - prav to pa zbuja skrb, saj projekcija kljub temu kaže kar 2,5-kratno rast potrebnih proračunskih odhodkov za servisiranje javnega dolga od letos do leta 2013.

(Kaj bo šele, če bo rast BDP v letih 2012 in 2013 manjša od upoštevanih oziroma bo gospodarstvo okrevalo počasneje?)

MF priznava: Zmanjšanje javnofinančnih odhodkov je nujno...

Tudi MF, ob projekciji javnofinančnih odhodkov in prihodkov do leta 2013 (pri njej upošteva veljavne protikrizne ukrepe), izraža zaskrbljenost. Velik javnofinančni primanjkljaj - z letošnjih 6,58 odstotka BDP naj bi do leta 2013 zrasel na 7,40 odstotka BDP - kaže na nujnost zmanjševanja in prestrukturiranja javnofinančnih odhodkov, piše v gradivu.

MF dodaja tudi: če bi država nadaljevala nespremenjeno politiko odhodkov ob trenutni davčni obremenitvi, bi se zaradi velikih primanjkljajev v prihodnjih letih dolg države do konca leta 2013 zvečal na okrog 54 odstotkov BDP. Konec tega leta naj bi dolg države oziroma, pravilneje, javnofinančni dolg po oceni MF dosegel 32,6 odstotka BDP.

Skok glede na lani, ko je dolg dosegal 21,5 odstotka BDP, je po MF zlasti posledica izjemno velikega zadolževanja države letos (za zdaj okrog 3,5 milijarde evrov) ter višje nominalne obrestne mere za dolg, kot je nominalna rast BDP (letos naj bi realno upadel za štiri odstotke).

...a v praksi ni novih ukrepov

Konkretno gradivo MF kakšnih novih, konkretnih ukrepov za zmanjšanje javnofinančnih odhodkov v prihodnjih letih ne razkriva - niti pri javnih plačah. Javnofinančni odhodki za plače in prispevke javnih uslužbencev bodo letos, kot kažejo projekcije MF, dosegli 10,7 odstotka BDP (lani 9,7 odstotka), do leta 2011 zrasli na 11,3 odstotka BDP, leta 2013 pa upadli na 11 odstotkov BDP. Prav tako MF v gradivu ne napoveduje sprememb pri javnofinančnih prihodkih, denimo davkih.

Projekcije MF kažejo, da javnofinančni prihodki od davka od dohodka pravnih oseb od leta 2012 ne bodo več zadostovali za kritje obresti za dolg, kar je razvidno tudi v grafu. Ni pa še povsem izključeno, da se bo država letos dodatno zadolžila. Zakonske možnosti za to ima.

Vlada bo očitno morala nekaj narediti. Ali imajo kaj idej? Vsekakor so bile slabe ideje zaposliti Isajloviča, Kamenikovo in ostale v službah javnega sektorja. Očitno splohj ne bi smeli zaposlovati in oprostite, toda v javnem sektorju bo vlada MORALA znižati plače progresivno od 20% (najslabše plačanim) pa do 50 ali celo 60% (npr. predsedniku uprave DARS-a okrog 50%, poslancem 30%, ministrom prav tako, ...). Žal bo vlada morala začeti pri sebi in pri sektorju, ki se polni na naš račun.

kriza....

SebastijanPtuj — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Z Demie sem se malce spoprijel glede pomena izobrazbe in postavil tezo, da je pomembnejše znanje. S tem verjamem da se strinjava (še enkrat, da izobrazba je pomembna, vendar je znanje vsekakor pomembnejše - in uporabnost le tega). V skladu s tem je potrebno zapisati, da je razvidno, da imajo vsi naši ministri zelo dobro izobrazbo. Toda zakaj ne uporabijo (ali pa nočejo) znanja, ki ga prejudicira takšna izobrazba. Namreč v tej krizi bi se lahko zavedali tega, da gre za dokaj kaotično obnašanje v gospodarstvu in denarnih trgih, in za zelo racionalno obnašanje potrošnikov, kar se pozna v manjši porabi. Če bi modelirali razpone scenarijev in ocenili možnost najslabšega scenarija, bi verjetno prišli do zaključka, da bodo morale vlade (med njimi tudi naša) ukrepati tudi v druge smeri (ne samo grebsti k sebi in misliti nase, zmanjšati plače v javnem sektorju). Tako veliko ljudi govori o nadaljevanju krize, medtem ko je slišati tudi zgodbice o okrevanju. In naši ukrepi gredo v smer tega, da bo prišlo do okrevanja. Toda: ali je pri tem ocenjena možnost, da pride do nasprotnega pojava, celo do globlje krize Ali imamo kaj rezerv glede tega? V današnjih financah lahko preberemo različne komentarje na to temo. Osebno se strinjam s komentarji, da je potrebno prevetriti davčno zakonodajo. Vprašajmo se npr. ali sedanji davki omogočajo vlaganja v ekološko industrijo? Dobro, tukaj so določene "olajšave", do katerih pa je težka birokratska pot in dokazovanja, da ne govorim o vložkih v projekte, ki morajo biti že vnaprej pripravljeni in zahtevajo stroške že vnaprej (morda bi bila dovolj že ideja). Tudi razne "subvencije" so podobne. Sprašujem se ali ni bolje zmanjšati davke in pustiti trgu da določi cene - seveda z nekaterimi omejitvami, ki omejujejo da kartelne dogovore. Kaj je bolj "učinkovito" z vidika trga in kaj z vidika socialne države? Ljudje v trenutnem položaju niti nimajo želje po službi, saj bi bilo odveč aktivno razmišljanje o tem kje bi dobili službo in kaj delati, kajti dobijo dovolj denarja za preživetje. Po moje je narobe, da se z državnimi spodbudami rešujejo podjetja, ki ne kreirajo delovnih mest. Delovna mesta in zaposlitve se ustvarjajo v novih, ambicioznih podjetjih. Uspešni model gospodarstva ne more temeljiti na subvencijah, prekomernemu zadolževanju, deljenju denarja in političnemu nastavljanju kadrov, ki le ubogajo - brez svojega razmišljanja. Na tak način se lahko gospodarstvu res slabo piše. Vprašanje, ki si ga lahko postavimo pa je: ali morda ni celo napaka v kapitalistični paradigmi?

Po moje so potrebne spremembe pri socialnem zavarovanju, da ne govorim o pokojninskem in zdravstvenem. Kako bomo ob vedno manjši zaposelnosti (vedno večji brezposelnosti) uspeli polniti državni proračun in hkrati omogočiti, da bodo ljudje, ki trdo delajo imeli dostojno življenje. Upam, da se strinjamo, da si le-ti zaslužijo boljšega življenja kot tisti, ki živijo od "sociale", ker se jim pač "ne da" delati. In tukaj je v mojem razmišljanju eno temeljnih vprašanj, ki se mi postavlja: koliko sociale je dovolj, da ljudi vzpodbuja k delu in življenju od lastnega dela. Ali ne bi bilo bolje, da damo zapornikom in "socialcem" zemljo, da jo obdelajo in tako živijo od svojih "žuljev". To je le ena od rešitev. Rešitev pa je precej. V tem kontekstu se mi zdi dobra Križaničeva (že prej tudi Drnovškova, pa še od drugih ljudi) ideja o univerzalnem dohodku. Je dovolj revolucionarna, da jo je potrebno premisliti in ponuditi dovolj nizek univerzalni dohodek, da bo potrebno delati. Delo bi omogočilo zvišanje dohodka na raven preživetja in varčevanja za prihodnost v raznih pokojninskih skladih. Za otroke, mlajše od 14 let (npr.) bi za denar skrbel državni sklad, ki bi to plemenitil - neke vrste zavarovanje za šolanje (podobno kot kakšen pokojninski sklad). Osnovna šola brezplačna v celoti, ostalo pa za plačat. Brez kakršnihkoli dodatnih socialnih dajatev......