Red Book feed

Da ne pozabimo...

Jadranka — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

četrtek 18.09.2008, 18:35

Pahor: Maribor ima za uspeh na volitvah pomembno vlogo

…………….

"V ospredju je socialna in razvojna politika"

Pahor je dejal, da je v času gospodarske negotovosti v ospredju njihovega programa socialna in razvojna politika, saj brez medsebojne socialne povezanosti Slovenci ne moremo napredovati. Kot je dodal, stranka v vsakem primeru pričakuje uspeh, ki ga doslej še ni doživela, ve pa, da ljudje od njega pričakujejo zmago. To bi bil po njegovih besedah velik podvig, saj doslej SD še niso bili v položaju, da bi se borili za relativno zmago na volitvah.

................................

Diskriminacija zadrug in zadružništva

Jadranka

Ker se mi zdi zadružništvo pomemben del katerega koli gospodarstva, sem se odločila, da na tem forumu protestiram proti diskriminaciji, ki se tem interesnim združenjem dogaja že od osamosvojitve sem.

Zadružništvu v Italiji, Španiji.... rečejo združeno delo in to zato, ker so to organizacije, ki temeljijo na združevanju ljudi na različnih področjih družbene organiziranosti. Evropske države poznajo proizvodne, storitvene, stanovanjske, študentske, socialne in druge zadruge. Celo organizirane so v okviru svetovne organizacije (http://www.ica.coop/al-ica/) International co-operative alliance, ILO je sprejela številna priporočila o razvoju in podpori zadrugam in zadružništvu. Principi zadružništva so dosti drugače zastavljeni kot so osnovni interesi kapitalskih družb. na prvem mestu je zadružnik, torej človek, ki o svojem delovanju v okviru zadruge odloča o bistvenih vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje zadruge, solidarnost in sodelovanje sta pomemben del zadružnih načel, prav tako izobraževanje in odnos do okolja in lokalne skupnosti.

Pri nas zadruge lahko registriramo državljani na osnovi Zakona o zadrugah, vse zadruge so zavezane reviziji, delujejo pa v očitno neprijaznem javnem in gospodarskem okolju, kar dokazuje tudi spodnji navedek iz enega od sklepov Ministrstva za delo....

"Vloga vlagatelja KMETIJSKA ZADRUGA ORMOŽ Z.O.O., Ptujska cesta 12, 2270
Ormož (v nadaljevanju vlagatelj), ki je prispela na Javni razpis za sofinanciranje projektov
ohranitve delovnih mest, se ne izbere.
OBRAZLOŽITEV:
Vlagatelj se je s popolno vlogo prijavil na za sofinanciranje projektov ohranitve delovnih
mest, objavljen dne 12.9.2008 v Uradnem listu RS, št. 88/08. Pri strokovnem pregledu vloge
je komisija ugotovila, da vlagatelj ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih z javnim razpisom,
in sicer, da
 ne izpolnjuje pogoja registracije v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah.
Zato je bilo odločeno, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Zavrnitev vloge je v skladu z objavljenimi pogoji omenjenega javnega razpisa."

Osebno jemljem tak odnos kot diskriminacijski postopek, saj ima vsaka kapitalska družba možnost konkurirati na razpisu, zadruga, ki pa je v resnici združenje osnovano na delu in človeku pa ne.

Poleg tega je tak odnos tudi v nasprotju z usmeritvami EU, saj EU komisija izrecno podpira zadruge in zadružništvo. Zakaj tako? Mogoče zato, ker nas je sram lastne preteklosti? Ali mogoče zato, ker mislimo, da mora biti vse zasnovano na kapitalu in profitu? Mogoče pa samo zato, ker smo tako zaplankani, da ne vidimo niti centimetra dlje od lastnega kratkovidnega pogleda?

Branje za vsak dan

Jadranka — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Nekaj knjig, ki sem jih brala zadnje čase:

- Ivan Ivanji, Dioklecijan

- Christian Jacq, Ramzes I - V

- Conn Iggulden, Imperator I - IV

Zanimivo in sproščujoče branje pa še kaj novega izveš.....

O ideji komunizma

Jadranka

Vzela sem si nekaj časa, da bi našla vsaj kakšen posnetek s konference v Londonu na Inštitutu Birkbeck potekala 0d 13. do 15. marca. Posrečilo semi je najti štiri posnetke in to je vse. Upala sem, da jih bokaj več....

Seveda sem takoj, ko je pismonoša prinesel Mladino prelistala revijo inseveda našla Štefančičev članek. Nekaj sem prej že prebrala v časopisih, pa me je njegov tekst razveselil, saj piše celo nekaj o udeležbi Slovencev. Zanimivo se mi zdi, da je bila konferenca predvidena za dvorano s 180 sedeži, končala pa v dvorani z 800sedeži.

Nekaj podobnega se je zgodilo na evropskem socialnem forumu v Parizu leta 2003, ko naj bi Toni Negri (avtor Imperija) razpravljal s Callinicosom (angleški komunist) v dvorani z 200 sedeži, potem se nas je pa dolgopred začetkom pred dvorano zbralo več kot 1000.

Upam,da dočakam posnetke celotnih dveh dni razprav kje na netu. Mogoče kdo kaj ve kje bi jih bilo moč najti? Seveda dodajam linke za tiste, ki sem jih sama našla na YouTubu:

http://www.youtube.com/watch?v=Oco4ZX1f11g

http://www.youtube.com/watch?v=gwb6cSFTAN4

http://www.youtube.com/watch?v=qkyooga2pqU&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=B0tV8wHn4hQ&feature=related

Socialna ekonomija

Jadranka — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Ste pred kratkim izgubili službo?

Ne veš, kje se boš po diplomi zaposlil?

Ste slišali za socialna podjetja, pa ne veste, kaj to je ?

Se da delovno okolje oblikovati po svojih željah?

Je lahko plača dobra, pa še vedno pravična?

debatna srečanja

Socialna ekonomija

1. SPLOŠNO O SOCIALNI EKONOMIJI:

- kaj je socialna - družbena ekonomija

- socialni kapital

- alternativne zaposlitve

- socialna podjetja, društva idr. organizacije socialne ekonomije

2. SOCIALNA EKONOMIJA PO SVETU:

- evropske izkušnje

- primeri iz ostalega sveta

3. SOCIALNA EKONOMIJA V SLOVENIJI:

- je ali je ni?

- možnosti in ovire

- socialna ekonomija, kriza in jaz jutri

INFO: info@primss.si; 041 360 913; 05 630 03 37

Primorsko svetovalno središče, Koper (PRIMSS),

ŠD Bonifika, 1. nadstropje

SREDE: 25. 3. ~ 1. 4. ~ 8. 4. ~ 15. 4.

od 17.00 do 20.00

PRISPEVEK za 5 srečanj: 30 € dijaki, študenti, nezaposleni, upokojenci; ostali 40 €

PRIJAVE: PRIMSS (ŠD Bonifika), ŠOUP-ovi infotočki Koper (Pristaniška ul. 3) in Portorož (ŠOUPostaja Korotan), KT1 Izola

Za vse tiste, ki bi radi se radi kaj novega naučili, prilagam informacijo o poteku debatnih srečanj na Primorskem svetovalnem središču v Kopru.

SUBVENCIJE ZA DELOVNA MESTA

Jadranka — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Medtem, ko se v nekaterih državah članicah rojevajo novi in novi načini ohranjanja delovnih mest, pri nas firme plačujejo drage »strokovnjake« za odpuščanje. Nihče še ni izračunal koliko stane izguba delovnega mesta, ne tedaj, ko se brezposelni pojavi na zavodu, že prej.... Vsi zaposleni plačujejo % za varnost delovnega mesta, vsi prav vsi. Vsako izgubljeno delovno mesto pomeni nižji priliv teh sredstev, sredstev v penzijsko blagajno, v socialno blagajno predvsem pa zmanjšani prihodki brezposelnega pomenijo tudi njegovo in družinskih članov zmanjšano potrošnjo torej tudi maj DDV-ja.....

Delodajalci najprej od države pridobijo »pomoč« za ohranjanje delovnih mest iz malhe v katero plačujejo zaposleni, sredstva, ki pa jih delodajalec pridobi za ohranitev delovnih mest čisto enostavno pomenijo zniževanje cene delovne sile (posledično povečanje profita), ko pa zmanjka »naklonjenosti države« enostavno delovna mesta zaprejo in vse je čisto OK.

Nikogar ne skrbi to, da so sredstva, ki so jih vplačevali zaposleni končala v žepu lastnikov firm.....Ne le to. Pogosto se celo oglašajo tisti nekateri, ki so po sreči ostali zaposleni in ugotavljajo, kako jih tisti, ki zgubijo zaposlitev zažirajo. Gotovo jih pa oni, ki jim dajejo sramotno nizke plače sploh ne zažirajo, ali pač? Ne le to.....

Povsod po Evropi par krat razmislijo preden dajo sredstva delodajalcu oz lastniku firme za ohranitev delovnih mest, saj se je prepogostodogajalo, da so delovna mesta izpuhtela tisti trenutek, ko so se zaključila sredstva za ohranitev le teh. Kar poglejmo Muro. Do nedavnega jeprejemala sredstva za ohranjanje delovnih mest (seveda iz sredstev zaposlenih), zdaj ko pa je to mimo, se pripravljajo na odpuščanja. Ne le to, za odpuščanja silahko privoščijo plačevati drage »svetovalce«.... seveda za odpuščanje....

Že kar nekajlet od tega so Španci »izumili« družbe dela, zadruge (v Italiji in seveda Franciji, Angliji, Nemčiji indrugod....) pri nas pa »izumljamo« kapitalske zadruge in podobe nesmisle.

Ko dobi Nobelovo nagrado za mir neki ekonomist iz Bangladesha ugotovimo, da je to kar počne očitno dobro le za resnično revne.... do tega, da bi se vprašali kaj zares je iniciativa,ki jo je uresničil Yunus nas pa niti malo ne zanima. Nimamo pojma kaj se je dogajalo v Angliji pod vladavino Thacherjeve, blage veze nimamo kaj v Argentini v času najhujše krize pred leti.....

Ne da nebi hoteli vedeti, le nihče ničesar od tega ne objavlja in kar ni natisnjeno (recimo v slovenskem jeziku) pač ne obstaja.

Skratka še naprej naj prejemajo sredstva iz različnih programov zelo učinkoviti managementi, ki zagotavljajo 20, 30 in več % dobičke.... zaposleni pa so tako ali tako predragi, jih torej za produkcijo teh dobičkov nihče ne potrebuje.

Čudno je le, da tem briljantnim poslovnim umom ne pade na pamet, da kmalu ne bodo imeli komu prodajati svojih proizvodov, pa naj bodoto delnice, varčevalni programi ali oprema stanovanj, hiše, avtomobili..........

Človeški viri pa še upravljanje za navrh

Jadranka — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Družbeno odgovorno upravljanje s človeškimi viri – vsakokrat, ko preberem tako vezane izraze se mi zazdi, da živim med marsovci in to marsovci z majhno začetnico. Marsovci, ki so hudobni in bi pač radi ljudi za podvrsto, ki bi jo manevrirali kot se jim zdi.

Zbode me zato, ker povezava »človeški viri« na nek način izraža odnos do človeka, ki ga izenačuje z surovinskimi viri, vodnimi viri.... torej človeka raz-človeči in mu narekuje neko pasivnost, da človeka in njegovo delovanje lahko upravlja nekdo drug, kot da so ljudje sami za to nesposobni. Poleg tega mi vstanejo lasje, saj se mi pred očmi odvrtijo teorije Bernaysa o nujnosti manipulacije z ljudmi čeprav inteligentne in zavestne, mogoče še celo etične, ki naj bi bila pomemben element demokratične družbe. In seveda pri tem enostavno in jasno, da mehanizmi manipulacije niso javni in vidni. Tako vidim tudi v »upravljanju s človeškimi viri » mehanizme, ki v imenu nekega boljšega delovanja družbe »upravljajo« z ljudmi in njihovimi usodami....

Čeprav pravi Bernays o svojem času: »To obdobje je obdobje masovne produkcije.Obsežen tehnološki razvoja je potegnil za sabo tudi razvoj načinov distribucije. Torej tudi mora obstajati tehnika za masovno distribucijo idej.«, se le težko strinjam s kompletno njegovo trditvijo, še posebej, ko vidim učinke njegovega načina delovanja.

V stilu te zanimive teorije (http://en.wikipedia.org/wiki/Edward_Bernays) , ki so jo tudi naši politiki pridno uporabili in jo seveda še, je deloval tudi libertarni pool svetovne ekonomije. Če s tem skombiniram npr kakšen tekst Naomi Klein (The Shock Doctrine: The Rise of Disaster Capitalism ali pa NO Logo) se mi svet pobarva kot en velik bazen za razčlovečenje. Vsemu temu dodam še povezavo varna fleksibilnost, ki jo uporablja vsak samo v tistem delu, ki mu najbolj paše, smo v času, ko je človek torej delavec v resnici samo privesek kapitala, nepomembna številka za proizvodnjo dobička. Če bi se dalo, bi tudi brez tega »nepotrebnega človečka« svet lepo prosperiral.

Prav zaradi vsega tega mislim, da je čas, da nekatere družbene pojavnosti na novo premislimo, da na novo premislimo vrednote te globalne družbe (dosti premalo je zožiti pogled na Slovenijo ali Evropo), da premislimo na novo delo, lastnino, delitev.....

Po javnem priznanju krize je pisati o tem kako je imel Marx prav že kar iztrošeno, pa čeprav je imel v resnici prav, ko je pisal o kapitalističnem načinu produkcije.

Joj... zdi se mi, da sem vam zatežila. Ni mi žal. Upam le, da vsaj nekaj ljudi razmišlja o teh problemih in da se mogoče najde kdo, ki o tem želi reči kakšno.