Red Book feed

SD 25,2%, SDS 21,1%

novinec

Rezultati raziskave ki jo je za časopis "Finance" opravila agencija Episcenter med 9. in 21. junijem na vzorcu 707 ljudi. O strankarskih preferencah se jih je izreklo 475 in sicer:

Na strankarski lestvici prvič po februarju vodijo socialni demokrati z 25,2% podpore, kar je v zadnjem mesecu za štiri odstotne točke več, delež tistih, ki te stranke ne bi volili, pa je upadel s 25 na 18 odstotkov.

SDS z 21,1% podpore je od maja do junija izgubila sedem odstotnih točk, obenem pa se je delež tistih, ki te stranke ne bi volili, povzpel s 24 na 34 odstotkov, kar je rekord po lanskem marcu. Pri drugih strankah velikih sprememb ni.

Spet umazane igre JJ

novinec — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Današnjo razpravo v državnem zboru si razlagam na naslednji način:Janša je dokončno spoznal, da ga čaka prepričljiv poraz na referendumu in že pripravlja teren z izjavami kot so "sporazum je ničen, pripravili so prevaro, goljufajo itn" Ne vem, če ne bo povabil ljudi na bojkot referenduma in potem morebitno nizko vilivno udeležbo razglasil za svojo zmago, češ, da bo vlada podpisala sporazum z nizkim procentom podpore. Gre pač, za politično preživetje...

20. pohod na Urban nad Mariborom

novinec — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Dvajsetega jubilejnega pohoda Socialnih demokratov na Urbanu pri Mariboru so se množično udeležili članice, člani, simpatizerji in simpatizerke SD.

Lahko rečemo, da je shod bil zelo uspešen. Pot od Kamnice skozi gozd in nato po bližnjici do vinotoča Jošt ni bil težavna, pa nezahtevna tudi ne. Ob lepem vremenu in prijetnem vzdušju smo se imeli lepo, pa še partizanske pesmi smo peli. Shoda sta se udeležila tudi poslanca SD, mag. Majda Potrata in Bogdan Čepič.

Shoda so se udeležili tudi naši prijatelji z Redbooka. Ker smo se imeli lepo, se zahvaljujem predsedstvu mariborske SD ter predvsem predsedniku Bojanu Horvatu in tajniku Tonetu Gačniku.

Nekaj utrinkov s shoda v fotografijah:

Odlok mestnega sveta MO Maribor

novinec

V Mariboru brezplačnih parkirnih mest v središču mesta ne bo več. Namreč, mestni svetniki (večino v mestnem svetu ima desnica) so prižgali zeleno luč odloku o spreminjanju brezplačnih parkirnih mest v plačljiva, stanovalci centra mesta pa bodo proti plačilu 144 EUR dobili dovolilnice za parkiranje v coni, v kateri živijo.

Ob tem se zastavlja dvom,, če je hotela mestna uprava s tem odlokom urediti promet in odpraviti prometno-parkirni kaos v središču Maribora ali zgolj napolniti mestno blagajno. Zaradi neodgovornega in potratnega ravnanja mestnih oblastnikov je mestna blagajna globoko v rdečih številkah.

Če bi mestna oblast hotela urediti promet in odpraviti-zmanjšati prometni kaos bi najprej naredila študijo oziroma simulacijo spremembe potovalnih tokov, ki bo nastala zaradi odloka. Namreč ta ni bila narejena, pa čeprav je tudi laikom jasno, da bodo mnogi še naprej iskali brezplačna parkirna mesta, zaradi česar se bodo, vsaj v konicah, prometne poti preusmerile iz centra na njegovo obrobje.

Mestna oblast bi morala pred sprejetjem odloka pripraviti tudi druge potrebne ukrepe, ki jih je zapisala zgolj kot dolgoročno in neotipljivo vizijo. Tako denimo ni najbolj jasno, kako naj bi s tem odlokom deleže javnega prevoza, kolesarjenja in pešačenja dvignili za po 25 odstotkov, uporabo osebnih avtomobilov pa zmanjšali na 25 odstotkov vseh poti v mestu. Odlok namreč ne le da razvoj mreže kolesarskih poti in boljše avtobusne povezave umešča v neopredeljeno prihodnost, ampak hkrati predvideva oziroma dopušča možnost gradnje večjega števila garažnih hiš v centru mesta. Kot kaže, so lobiji, vsem težavam gradbenega sektorja navkljub, še zmeraj aktivni in računajo, da bodo tudi v prihodnje. Z gradnjo garažnih hiš v centru namreč prometa iz njega gotovo ne bo mogoče izgnati.

Zaradi naprej naštetega sklepam, da je omenjeni odlok še ena izmed zgrešenih potez svetnikov ki jih vodi mariborski župan Franc Kangler. Očitno je omenjeni odlok bil sprejet zgolj zaradi polnjenja mestne blagajne na račun voznikov in prometnega kaosa ne bo odpravil brez ustreznih drugih ukrepov, na primer tistih ki jih predlagajo in bodo še naprej predlagali svetniki Socialnih Demokratov.

Dvig minimalne plače

novinec

Kako se v praksi izvajajo določbe zakona o minimalni plači v nekaterih podjetjih:

1. korak: vodje oddelkov obvestijo zaposlene, da predpisane minimalne plače v znesku 562 EUR NETO ne bodo dobili, temveč plače bodo zvišane postopoma, v letošnjem letu za pičlih 20 EUR BRUTO (to možnost zakon dopušča za podjetja ki jim gre slabo)

2. korak: zaposlene obvestijo, da se morajo izjasniti, če so soglasni s predlaganim dvigom plače za 20 EUR BRUTO. Obenem jih obvestijo, da zaposlenim za določen čas ne bodo podaljšali pogodb, tujcem bodo odvzeli delovna dovoljenja oz. teh ne bodo podaljšali, zaposleni za nedoločen čas bodo tehnološki presežek, če ne bodo soglasni s predlogom uprave podjetja

3. korak: zaposleni morajo na sestanku javno glasovati, če se odpovedujejo dvigu minimalne plače za 100 EUR NETO. Omenjeni v strahu za delovna mesta ne upaju javno nasprotovati predlogu lastnika podjetja in z večino glasov dajo soglasje za postopno zviševanje plač, v letošnjem letu za 20 EUR BRUTO

SD in SDS z enakim odstotkom glasov

novinec

Rezultati ankete ki jo je naročilo uredništvo Dela, na osnovi telefonskega anketiranja reprezentativnega vzorca 713 državljanov ki jo je opravila Delo-stik, oddelek za tržne raziskave:

SD in SDS z enakim odstotkom glasov

Vodilna vladna in največja opozicijska stranka, SD in SDS, sta tokrat dobili vsaka po 17,5 odstotka glasov. Na tretjem mestu je SNS z 8,4 odstotka glasov. Sledi Zares z 5,1 odstotka, nato pa Desus s 4,4 odstotka glasov. LDS je dobila štiri odstotke glasov, SLS pa 3,4 odstotka. Zunajparlamentarni NSi je glas dalo 1,4 odstotka vprašanih, da ne bi volili nobene od teh, temveč kako drugo stranko, pa jih je odgovorilo 1,7 odstotka. Volitev se sploh ne bi udeležilo 18,3 odstotka sodelujočih v anketi, enak delež pa jih ni znal ali hotel odgovoriti na vprašanje, koga bi volili, če bi bile volitve jutri.

Po priljubljenosti največ izgubila Kresalova

Rezultati Delovega barometra priljubljenosti kažejo, da je najbolj priljubljen politik tega meseca gospodarski minister Matej Lahovnik, sledi predsednik države Danilo Türk, na tretje mesto pa se je ponovno prebil predsednik vlade Borut Pahor. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je po priljubljenosti padla na osmo mesto, čeprav je bila pred dvema mesecema še na drugem mestu.

vir: www.finance.si

Sneg

novinec

Tokrat ni padel sneg da pobeli breg

temveč da vsak kriminalec kaže svojo sled.

POP TV

novinec

Po ogledu TV oddaja 24 ur na POP TV ne vem več, če je ta televizija morda servis za kritiziranje predsednika vlade Boruta Pahorja in njegove ekipe ministrov kakor tudi celotne koalicije strank na levici. V kar nekajminutnem prispevku je g.Niko Kavčič povedal, da bi po njegovem mnenju mora g.Pahor odstopiti zaradi nakopičenih problemov in sicer takoj, ker pozneje bo prepozno. Celotna oddaja je bila eno samo udrihanje po aktualni oblasti, brez kakršnihkoli argumentov, na osnovi subjektivnih mnenj in insinuacij.

Ne vem kam pelje takšno ustrahovanje prebivalstva, da je v tej državi vse slabo in bo še slabše.

Čestitka

novinec — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

V sredo 13.01.2010 praznuje Olga Vodušek, članica SD in RB rojstni dan.

Olga, ob tvojem osebnem prazniku ti želimo,da te zdravlje služi, da te sreča spremlja in veliko uspehov. Še na mnoga srečna leta.

Delo na črno

novinec

Ni nobena skrivnost, da v Sloveniji obstaja armada delavcev ki svoje delo opravljajo brez veljavne pogodbe o zaposlitvi ti. "delavci na črno". Velika večina jih to počne protivno svoji volji, zaradi socijalne stiske se morajo poprijeti za svako delo ali preprosto verjamejo obljubam delodajalcev, da jih bodo po določenem času prijavili. Rahla oblika tovrstne nepravilnosti je tudi izplačilo minimalne plače z plačanimi prispevki, ostanek pa "na roke".

Kolikor je državni proračun oz. zdravsetvena in pokojninska blagajna oškodovana zaradi "sive ekonomije" niti ni treba govoriti. Če bi se država preprečila tovrstni kriminal bi lažje izpeljala pokojninsko in zdravstveno reformo, edino bi bili prizadeti delodajalci ki bi imeli manj profita.

Imam občutek, da v državi nikoli ni bilo politične volje za rešitev tega problema. Namreč, po veljavni zakonodaji, delavec ki se pritoži na inšpekcijo, mora priložiti identifikacijski dokument, oz. poda svoje osebne podatke. Če inšpektor ugotovi, da delavec res dela na črno, kazen plačata oba, torej delodajalec in delavec. S tem je tudi konec te zgodbe.

Podobna je situacija s kontrolo države tudi na drugih področjih. Zato upajmo, da se bo nekaj spremenilo ta tem področju, saj država ne more biti učinkovita brez stroge kontrole izvajanja veljavne zakonodaje.

Podprimo Boruta Pahorja

novinec — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

glasovanje na spletnem portalu http://www.revijaobrazi.si/component/option,com_citadelavote/groupId,40/state,1/task,voted/

je vedno bolj zanimivo. Janša vodi 601: 570, torej ima samo še 31 glasov prednosti. Vzemimo si čas in premagajmo Janšo.

krpanje luknje v proračunu

novinec — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Koga v času recesije vlada lahko dodatno obdavči v cilju krpanja luknje v proračunu?

OBDAVČITVA LUKSUZA je sicer morda politično najbolj privlačna populistična možnost, ker volivci rado poslušajo, da mora davčna bremena nositi najbolj premožni sloj. Vendar žal ta sloj ni ravno tako številčen, da bi se dalo nanj resno računati, in ti ljudje so premožni tudi zato, ker se v življenju znajdejo. Oni imajo ponavadi narejen doktorat iz “davčne optimizacije“, kot se strokovno izogibanju plačila davka baje reče. Poleg tega se tu zastavlja vprašanje, ali niso pošteni premožni državljani že dovolj prispevali v proračun na svoji poti do vsega tega premoženja? Nenazadnje, saj tudi če danes kupiš Ferrarija, praktično še enega plačaš v proračun prek davkov in prispevkov.

OBDAVČITEV NEPREMIČNIN je naslednja možnost, ki pa je ravno nasprotje od obdavčitve luksuza, vsaj kar se tiče političnih točk in pozitivnih populističnih učinkov. Resen davek na nepremičnine, ki ne bi bil samo simbolične narave, kot sedanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, bi povzročil na trgu nepremičnin tektonske premike in ogromno nezadovoljstva pri ljudeh, ki so si velike hiše za časa socializma gradili s pomočjo nikoli zares odplačanih kreditov (v bistvu jih je odplačala inflacija), ter lastnih žuljev.

ZVIŠATI STOPNJO DDV (ob spremljajočih socialnih korektivih za najbolj ogrožene) ter hkrati udaril z vso silo po sivi ekonomiji (ne toliko zaradi finančnih učinkov, ampak predvsem zaradi morale). Pri DDVju pa vidim veliko prednost zlasti v tem, da se podobno kot pri trošarinah na goriva, večina davku ne more izogniti, je enostaven za obračunat, učinki v proračunu pa so vidni že naslednji dan po uveljavitvi, kar pri večini ostalih davkov ni tako. Poleg tega pa so že zaradi same narave davka premožni obdavčeni bolj, ker tudi trošijo več in to ljudstvo kot kaže rado sliši. Je pa seveda povsem upravičena bojazen ta, da bi se taka stopnja davka enostavno “prijela”, ko bi se ljudje nanjo navadili in se z njo sprijaznili ter tako ne bi bila samo začasna rešitev. To pa se bo lahko zgodilo tudi s trošarinami na bencin.

Po vsem tem je jasno, da naloga ministra Križaniča v teh težkih časih nikakor ni lahka. Tiščanje glave v pesek ni najboljša rešitev, kot vse kaže, pa tudi finančna kriza ne bo trajala samo nekaj mesecev, ampak verjetno kar nekaj naslednjih let.

A si bomo še naprej zatiskali oči?

novinec — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Po Delovi anketi SDS vodi pred SD za 10 odstotnih točk. Kaj to pomeni?Če bi danes dejansko bile volitve,najbrž ne bi dobili takšnih rezultatov. Kot vedno, ankete niso toliko uporabne za napovedovanje točnih rezultatov, temveč bolj za ugotavljanje trendov. In trendi so v političnem prostoru vsekakor zanimivi. Kar so pokazale evropske volitve, poznejše ankete pa so to le potrdile, žal, je Janševa stranka v precejšnjem vodstvu. Pri naši stranki je opazno padanje podpore iz ankete v anketo. Po Delovi raziskavi je rejting najnižji doslej. Zadnja razdalja med SD in SDS kaže na prosti pad. Je mogoče pasti še niže? Vsekakor, a dokler ne bo na levici Janši enakovrednega hegemona, bodo stvari takšne, kot so. Tudi Pahor še ni povsem brez možnosti, ker še vedno uživa precejšnjo podporo na lestvici priljubljenosti politikov. Tako se stvari vračajo v stare tirnice, ko ima njegova stranka nizko podporo, on pa dosega visoke rejtinge.A nezanesljivost anket se ne skriva v izraženih podporah, temveč v tistem delu anketirancev, ki ne izberejo nobene stranke. Teh je več kot 40 odstotkov. Pretežni delež teh verjetno voli levico, sicer mi lani ne bi zmagali, a ji po devetih mesecih ne izrekajo več brezpogojne podpore. To je po svoje dobro, ker se bo morala vlada zelo potruditi, če želi, da bi ji volivci še naprej zaupali vodenje države.

Brez komentarja

novinec

Člana komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Zmago Jelinčič (SNS) in Dušan Kumer (SD) sta prejela anonimko, v kateri avtor, ki se predstavlja kot mlajši delavec slovenske obveščevalno-varnostne službe, opozarja na domnevno katastrofalne razmere v Sovi. Na poslanca SD Dušana Kumra apelira, naj posreduje pri predsedniku vlade Borutu Pahorju za ureditev razmer v Sovi, preden bo prepozno.

Večina očitkov gre na račun "amaterskega" dela direktorja Sove Andreja Rupnika, ki ga je na položaj imenovala prejšnja vlada. Pisec anonimke Rupniku očita precejšnjo politično opredeljenost do največje opozicijske stranke in to, da ga bolj zanima, kdaj kdo prihaja na delo in koliko zapravi na službene stroške pri svojem delu.

Najbolj obtožujoči del anonimke je na račun predsednika SDS Janeza Janše. Slednji naj bi s pomočjo nekdanjega pravosodnega ministra Lovra Šturma in prejšnjega direktorja Sove Matjaža Šinkovca odstranil vse dokumente, ki bi ga vpletali v različne nečednosti, tako glede sodelovanja z nekdanjo jugoslovansko Kontraobveščevalno službo (KOS) kot tudi glede orožarskih afer. Rupnik pa naj bi Janši zdaj služil za diskreditacijo sedanje vlade.

Po 65 Napad NSi na bolnišnico Fra

novinec — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Po 65 letih spet napad na bolnišnico Franja.

Po besedah predsednice NSi, Ljudmile Novak bi bilo treba »strokovno oceniti« v kakšnem obsegu bi partizansko bolnišnico Franja - po njenem dragocen spomenik humanitarne pomoči v času NOB - sploh še obnavljali, ko so »mnoge stanovanjske hiše ogrožene, ko vlada socialna revščina, zato bi morali tudi tukaj denar davkoplačevalcev uporabljati bolj racionalno«. V LDS so poskočili in izjavo Novakove ocenili kot »nedvoumno žaljivo do zgodovinskega spomina na trpljenje v 2. svetovni vojni«. Brezposelno predsednico so spomnili, da je Franja - v njej so med letoma 1943 in 1945 vrnili zdravje več kot 900 ranjencem - pomemben simbolni spomenik medvojnega trpljenja in spomenik dejstvu, da je bila NOV - in z njo slovenski narod - del zavezništva, ki se je borilo proti zločinski politiki nacifašizma in kolaboracije«. V LDS so predlagali Novakovi, naj zaradi revščine, gospodarske in socialne stiske rajši pozove RKC k varčevanju pri vzdrževanju cerkva in drugih verskih objektov. V ZZB NOB še molčijo. Na ministrstvu za kulturo so izjavo Novakove ocenili kot neprimerno, nedopustno in nedostojno, očitajo ji, da »v populistični maniri poziva k ideološki presoji«. Poudarjajo, da je partizanska bolnišnica Franja neprecenljiva kulturna dediščina in spomenik državnega pomena, za katerega je stroka že v prejšnjem mandatu pripravila obsežen sanacijski program z nacionalnim soglasjem. Poziv predsednice NSi pa naj bi bil po njihovem tudi nedostojen, saj »želi manipulativno prerazporejati denar na račun najbolj ranljivih in jih izkoristiti za strankarsko politiziranje

Svetovni Dan medijskih svoboščin

novinec

V Vindhoku je bil 3.maja 1991 na konferenci Združenih Narodov ustanovljen Dan medijskih svoboščin, upoštevajoč datum razglasitve Deklaracije o medijskih svoboščinah v Afriki. Skozi to deklaracijo so Združeni Narodi razglasili CENZURO za grobo kršitev človekovih pravic in so povabili vlade vseh držav, naj zagotovijo medijske svoboščine skozi ustavo. Ta datum je priložnost, da se spomnimo tistih, ki nam s svojim vsakodnevnim delom in garanjem omogočajo, da dobimo (bolj sli manj) neodvisne in objektivne informacije o dogodkih v Sloveniji in tujini.

Ob tem prazniku predlagam, da še enkrat več pohvalimo Službo SD za informiranje, ker skrbi za pravočasno obveščanje članov in simpatizerjev SD z Informatorjem »Tukaj in zdaj« in med nami priljubljeno spletno stranjo»Redbook«.

Messenger za otroke

novinec — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Microsoft je na sejmu informacijskih tehnologij CEBIT v Hanovru predstavil »Windows messenger for kids«.Gre za program za komunikacijo prek Interneta, s katerim želi največ svetovni proizvajalec informacijskih tehnologij omogočiti otrokom varni vstop v področje informacijskih tehnologij in čim bolj varno komunikacijo s prijatelji prek svetovnega spleta. Ciljna skupina so otroci stari od 8 do 12 let. Starši aktivirajo program, lahko tudi omejijo čas uporabe, in kar je najpomembnejše, kontrolirajo seznam kontaktov. Namreč, otroci nimajo možnost izbire kontakta in ne morejo prejemati sporočila brez vednosti staršev.Bistvena razlika med klasičnim messengerom in messengerom za otroke je, da slednjim ne dovoli izmenjavo fotografij, videoposnetkov itn, vendar dovoli igranje s prijatelji pod nadzorom staršev. Program hrani podatke o aktivnostih, ki jih otrok izvaja na Internetu, tako starši ne morajo biti vedno zraven njih.

Zakaj je sploh potrebna posebej različica messengera za otroke in odrasle? Po besedah predstavnika Microsofta, problem so reklame, ki jih starši prejemamo v prek standardnega softverja in ki so od velikega finančnega pomena za lastnike spletnih strani. V različici softverja za otroke, reklam ne bo.

Na koncu, zastavljam vprašanje, če Microsoft meri zgolj na povečanje števila uporabnikov Interneta ali res skrbi za varnost otrok? Bodimo pozitivni in pričakujmo slednje.