http://www.redbook.si Fri, 18 May 2012 13:38:08 +0000 skyooz http://www.redbook.si/user/urskame/blog/29172=druzbena-pravicnost/ <p><span>Če si vzamem pet minut za razmislek, hitro ugotovim, da je prav ta proces mi&scaron;ljenja mogoče nekaj,&nbsp;čemur se<span>&nbsp; </span>večina ljudi v moji okolici ne posveča. Nihče se ne vpra&scaron;a v kak&scaron;ni družni živimo, zakaj smo z njo zadovoljni oziroma zakaj ne. Ali je sploh pravično govoriti o družbeni pravičnosti, če &scaron;e pravičnosti nasploh nismo zmožni jasno definirati. </span></p> <p><span>Če pogledamo na zadevo s strani marksistov, danes dejansko živimo v popolnoma nepravični družbi&hellip;dajmo si predstavljat&hellip;delo (služba) posameznika izpopolnjuje, ko pa s svojim delom zaključi, gre v trgovino in si preprosto vzame kar potrebuje &ndash; &raquo;Vsakdo po svojih zmožnostih, vsakomur po njegovih potrebah.&laquo;. Nobenih razlik, prizadevnost ni poplačana, nagrajeni smo zgolj z notranjim zadovoljstvom in mirom (izjemna samoaktualizacija). Popolna redistribucija dobrin uspe&scaron;nej&scaron;im in zaslužnej&scaron;im odvzame vse, z namenom, da preživi slab&scaron;e situirane. Morali bi se spremeniti v temeljnih stvareh, da bi lahko sprejeli tovrstne zahteve po pravičnosti&nbsp;-<span>&nbsp; pa </span>bi bilo to dovolj? Trud ni poplačan, motivacija je odvzeta, medtem ko del populacije gara, ostali žanjejo sadove. Ali lahko sploh kdaj dosežemo stopnjo zrelosti, ki nam bo narekovala zernost in skromnost namesto pohlepa?</span></p> <p><span>Kaj potemtakem je na&scaron;a družba? Karkoli že je, gotov ne gre za skrajno marksistično nasprotje, t.i. minimalno državo, kjer bi davke pobirali zgolj v namen zagotavljanja osebne varnosti (policija, vojska, pravosodje) in se ne ozirali na ljudi, ki v nasprotju z nekaterimi, katerih dobrine nara&scaron;čajo, tonejo v rev&scaron;čino. Ne nazadnje se nam ni treba ozirat prav daleč, da najdemo kakovostne primere prav te absurdne situacije. </span></p> <p><span>Gre za to, da premalo ljudi razmi&scaron;lja o okolju, družbi v kateri živimo. Zdi se, da pozabljamo, da poleg tega, da smo individualna bitja, živimo v kompleksni celoti. </span></p> <p><span>Dokler bomo samo gledali in ne videli, nismo vredni, da si pravimo ljudje. </span></p> <p><span>In slej kot prej bodo vsi tisti, ki se jim ne zdi vredno posvečati svojega časa&nbsp;čemur koli drugemu kot lastni sebičnosti, prvi na seznamu za odstrel.</span></p> <p>&nbsp;</p> urskame