Red Book feed

Seno - slama

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Mnogo starejši, že davno davno pokojni prijatelj Marko, mi je nekoč pred mnogimi leti pripovedoval, kako je kot pripadnik avstro-ogrske vojske v času 1. svetovne vojne po Rodopih preganjal Komite. Vojaki so bili natepeni z vseh vetrov in med njimi tudi iz zaostalih balkanskih dežel, ki so tam nekje bogu za hrbtom živeli še domala v srednjem veku. Pri vojaškem urjenju tako zelo zaostalim in nepismenim tudi katera je desna in katera leva stran ni šlo zlahka v glavo. Iznajdljivi kaplar Marko jim je dal v levo roko seno v desno pa slamo in pri vajah korakanja namesto leva - desna poveljeval: seno - slama, seno - slama, seno - slama. In šlo je nekako.

Na naši politični sceni pa tačas ne gre nikakor. Na podobni stopnji, stoletje za družbenim razvojem drugod je danes ta naša aktualna strankarska politika. Tako zelo zmedena in svetlobna leta od sodobnih evropskih trendov je, da bi bilo nemara dobro, če bi Markovo sto let staro prakso prenesli v naše domače loge, med našo politično kvazi elito. Za gospodarstvenike in menedžerje ni nobene bojazni. Oni nikoli nimajo konkretne politične barve, so kameleoni, zdaj rdeči zdaj črni in zdaj pisani, torej politično barvni, tako kot jim velevajo osebne koristi, so vedno tam, kjer je oblast in kjer jim oblastniki, za očem javnosti dobro prikrite usluge, nudijo še bolj prikrite protiusluge. Z našimi današnjimi poosamosvojitvenimi politiki pa je drugače: so tako ideološko zmedeni, da v klasičnem pomenu besede ne obstaja spodobna ideološka razlika med levimi in desnimi. Vse je nedoločljivo, zabrisano in običajno popolnoma drugačno, kakor bi se za politično deklariranje spodobilo. Preprosto, rabijo politični kompas, da bi lahko bili tisto, za kar se v javnosti deklarirajo.

Vzemimo pod lupo samo dve največji stranki. Zelo poenostavljeno: znano je, desni skrbijo za delodajalce, za kapital in lastnike kapitala, levi pa za delojemalce, torej pretežno za male ljudi. To je znana krilatica. V normalnih razmerah torej, bi naj bili Socialdemokrati leva, Demokrati pa desna stranka. Čeravno so pod Tomšičem začeli kot levi socialdemokrati, se pod Pučnikom nekoliko podesnili in pod Janšem zavrgli rdečo vrtnico, ter se popolnoma konservatizirali v desno. Logika leve in desne strankarske usmerjenosti je pri nas popolnoma preobrnjena na glavo. Med njima ni ne desne ne leve jasnosti, je le nekakšna zmeda, ideološki šmorn. SD in SDS se uvrščata med leve ali desne samo po odnosu do vrednot NOB in položaja RKC v družbi. Prva priznava partizanski boj kot narodno osvobodilni boj, podpira njegove pozitivne vrednote in obsoja medvojno kolaboracijo ter vlogo RKC v njej, zato jo očitajoče imenujejo tudi za predosamosvojitveno kontinuiteto, druga stran pa vidi partizanstvo zgolj kot boljševistično revolucijo, sodelovanje z okupatorjem ne priznava kot kolaboracijo, v njej vidi samo protikomunistično kontrarevolucijo, NOB pa črti in je potem takem kolaborantska kontinuiteta. Skratka: dve največji stranki nista levi ali desni zaradi ekonomskega programa in odnosa do kapitala in sociale, temveč zaradi političnega stališča do polpretekle zgodovine in vloge RKC v družbi. Zgolj v tem je njuna ideološka različnost. Oboji pred osamosvojitvijo komunisti, po njej pa spreobrnjenci, so se razklali ravno na temah, ki so jim bile pred osamosvojitvijo skupne in zaukazana svetinja.

Danes je SD vodilna neoliberalna sila in se trudi s petnih žil iztisniti nepopularne, v življenje državljanov radikalno segajoče prepotrebne družbene reforme, da v teh turbolentnih kriznih časih Slovenija ne bi ostala v drugi ali še slabši ligi evropskega in svetovnega razvoja. Je že res, da ob tem ne pozablja na rekordne socialne izdatke, ker tako velevajo zelo zaostrene vsesplošne socialne razmere, a prvenstveno streže kapitalu in njegovim nosilcem. Skratka desničarska rabota; po njihovo desno, ki že stoletja skrbi za kapital in lastnike kapitala, k temu pa še za protiustavne privilegije RKC, socialna politika jim je obrobna briga in zgolj nujno zlo. SD in njeni koalicijski partnerji, koliko jih je še ostalo, ne storijo ničesar ali pa bore malo, da bi v tem mandatu storili kaj proti neustavnemu položaju RKC in kaj kar bi malega človeka prepričalo, da ta mandat vladajo njegove stranke. K temu se še predsednik vlada vede, kakor da ga opozicija ni popolnoma povozila na propagandnem bojišču in tudi njegove volivce prepričala, da je v tem trenutku vse, pa resnično prav vse narobe, čeprav kazalci na marsikaterem segmentu kažejo dokaj drugače.

Demokratska stranka svojo sedaj tako popularno politiko, svojo javnomnenjsko prevlado gradi na rušenju nepriljubljenih, a za narod življenjsko važnih vladnih reform, se zavzema, seveda v besedah, za malega človeka in demagoško obljublja neboleče gospodarske in družbene reforme, ki bojo prinesle več delovnih mest in večji standard. Dejansko se pripravlja na prevzem oblasti s starimi in prepisanimi programi, malo od tu in malo od tam, ki jih premeteno po segmentih usmerjajo v javnost, ker tople vode, kakopak, ni mogoče več izumljati. Predvsem pa z dobro usmerjeno propagando rušijo vse, kar predlaga pozicija. Poglavitni dosežek opozicije v sedanjem času je to, da je zelo uspešno je oblikovala javno mnenje po svoji volji. Skratka: na celi črti ena sama demagogija in nič kaj oprijemljivega več. Za široke množice nebolečih reform ni, a manj podučeni ljudje, ki so k temu še večinski volivci, vseeno verjamejo, da bojo po zamenjavi oblasti zaradi sposobnejše ekipe, ki je ta mandat v opoziciji, živele bolje. Ja, bojo, seveda bojo, ko bojo tudi svetovne in evropske gospodarske razmere vidno boljše kot so bile skozi vso obdobje tega mandata in kot so konec koncev še sedaj.

Oba tačas vodilna politika na slovenskem si torej nista povsen na jasnem kakšen natanko je njun položaj v odnosu na ideološko usmerjenost, katere vodilna zagovornika sta na tem razgretem političnem prizorišču. V praksi ne ločita dovolj katere so tradicionalno leve in katere tradicionalno desne vrednote. Kako Pahorju dopovedati, da je njegova politična smer pretežno sociala in Janši, da naj neha volivce zapeljevati z dopadljivimi levimi temami, temveč naj odkrito postreže s kruto desno realnostjo.

Zato ne bi bilo slabo, če bi danes Pahorju dali v roko seno, Janši pa slamo, in ju, politično zmedena kot delujeta, popolnoma od začetka začeli učiti, kot tiste neuke vojake uvodoma, kakšna je njuna politična barva: seno – slama, seno - slama in toliko ponavljanj, da bosta vedela kaj je levo in kaj desno in kam sodita njuni stranki.

A da bi bilo seno manj samoljubno in da bi slama delovala k temu še vsaj malo konstruktivno, kar bi bilo nujno potrebno v sedanjih do skrajnosti zaostrenih ekonomskih, političnih in moralnih razmerah in ne v maniri, kar je slabo za državo je dobro za stranko - to pa je že druga zgodba in sega na področje znanstvene fantastike.

Srečanje v Portorožu

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Udarilo nas je kakor da bi lahkega dobrohotnega dobrovoljčka v sredo obraza iznenada lopnil težki nabildani obritoglavi nasilnež. Iznenada se je sesulo veliko tistega, kar je človeštvo materialnega in moralnega desetletja marljivo ustvarjalo. Po domala štirih letih globalne vsesplošne materialne in posledično moralne krize, te nadloge noče in noče biti konec. Kakor kaže, in tako predvideva tudi aktualni predsednik vlade, nas utegne s svojim dolgim repom oplaziti še enkrat. Globalna gospodarska kriza, namreč.

V razmerah globalne gospodarske krize torej, ko z zmanjšanjem kapitala bogatim in korenitim padcem življenjskega standarda tistim brez kapitala, čemur smo priča današnjih dni, globoko v prepad zgrmijo tudi moralne in etične vrednote, nastanejo ugodne razmere za vse vrste populizmov, nestrpnosti do drugačnih, slabotnih in drugače mislečih, nacionalizmov in vseh vrst totalitarnih že preživetih izmov. V svetu in še posebej v Evropi se krepijo razni desni konservativni populizmi, ki vzrok za nastale razmere ne vidijo v finančnih mešetarjih, pretežno iz svojih vrst in njihovih malverzacijah, marveč s prstom kažejo na levičarje, njihove socialne sisteme in na tiste, ki so deležni njihovega socialnega ugodja. To pa so ob domačih levičarjih, zagovornikih večje socialne pravičnosti, kot po pravilu še manjšine, priseljenci, tujci in vsi drugi, ki se v danih zaostrenih razmerah ne znajdejo dovolj, da bi lahko spodobno skrbeli zase in svoje družine.

V takšnih zamotanih časih je še bolj potrebno, da zagovorniki strpnosti do vseh ranljivih v družbi ohranijo svojo pokončno držo do vrednot, ki so temelj strpne, socialne družbe. V ta krog prav zagotovo sodi Zveza združenj borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja Slovenije, ki združuje še živeče udeležence in udeleženke NOB, interniranke in internirance, politične zapornice in zapornike, ukradene otroke in njihove simpatizerje ohranja pozitivne vrednote protinacizma in protifašizma. V vsesplošni svetovni in evropski zmedi, ko volivci zaradi negativnih posledic krize nasedajo lahkim kvazirešitvam desnih populistov, zapuščajo leve vlade in te padajo kot za šalo ali pa jim na naslednjih volitvah kaže zelo slabo. Tudi preprosti judje nasedajo desničarjem in njihovim lažnim zavzemanjem za socialo, navkljub temu,da je le ena čista resnica: desna opcija je zagovornica kapitala in je torej naperjena proti tistim, ki imajo malo ali skoraj nič, medtem, ko levica ob zagotavljanju dobrih razmer za gospodarstvo,največ pozornosti namenja sociali in osebni svobodi posameznika. Zato je še toliko bolj važno, da danes vse prave leve sile ohranijo svojo pokončno držo in se z vsemi legalnimi sredstvi zoperstavijo takšnim škodljivim, sicer na volitvah legalno potrjenih, rešitvah, kot denimo danes vladajo na Madžarskem in se po raziskavah javnega mnenja z njihovimi simpatizerji pri nas, obetajo tudi nam.

Prireditve, ki animirajo večje število udeležencev in so zaradi tega tudi primerno medijsko pokrite, so najbolj učinkovit način promoviranja pozitivnih vrednot.

Ena takšnih bo potekala od petka 9. do ponedeljka 12. septembra 2011 v Portorožu, kjer bo tradicionalno vseslovensko srečanje bivših internirank, političnih zapornic in ukradenih otrok iz nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, njihovih otrok, prijateljev in simpatizerjev. Na svečani proslavi, ki bo v nedeljo 11. septembra ob 11. uri v dvorani Colombo Kongresnega centra hotela Slovenija v Portorožu bo slavnostni govornik Predsednik republike Slovenije dr. Danilo Türk. V kulturnem programu bodo sodelovali: Tržaški partizanski pevski zbor Pino Tomažič iz Trsta, orkester slovenske vojske s solisti, recitator Aleksander Valič, evropska prvaka v latinsko ameriških plesih Tjaša Vulič in Luka Bussoleti in tenorist Anže Petrač.

Ker nas razmere doma in v svetu opozarjajo na aktualnost, pomen in sporočilnost, ki ga v slovenski prostor posreduje portoroško srečanje, vabljeni na druženje podobno mislečih v številu, ki bo Sloveniji in Evropi dalo vedeti, da še obstajajo ljudje, ki jih še tako hudi krizni časi niso omajali v iskrenem domoljubnem prepričanju in prizadevanju za pozitivne vrednote, dostojne slehernega, tudi malega človeka.

Sramotna prisega

boogy

http://www.facebook.com/#!/notes/bogdan-%C5%A1kofljanc/prisega-domobrancev/10150222174719274?notif_t=like

Iztrgano iz konteksta

boogy

Tine Hribar:

Preživetje naroda

Za sedaj tako aktualno prenovo ustave 21. stoletja je predsedniku državnega zbora dr. Pavlu Gantarju pobuda dal dr. Tine Hribar že 15. decembra 2008. K temu sta mu z dr. Francetom Bučarjem predlagala ustanovitev strokovne skupine za ustavni razvoj in koceptualizacijo še 28. januarja 2009.

….» Brž ko je Gantar pričujoči predlog posredoval parlamentarnim strankam, ko je namreč svojim članom svojega parlamentarnega kolegija poslal na podlagi predloga »delovni osnutek«, je Janez Janša takoj dojel, da gre za veliko stvar, zato je... kar se da pohitel; in da bi druge prehitel, sam čez noč oblikoval svoj predlog in predložil 10 »popravnih« točk . To je povzročilo takojšnji politizacijo ustavne razprave in prvotne predpostavke delovanje skupine za prenovo ustave oz. za ustavni razvoj so bile v hipu zapravljene«….
.…«Tako Janševa kot Gantarjeva intervencija sta povzročili, da se je razprava o prenovi ustave preselila na politični teren, v območje znotrajstrankarskih in medstrankarskih in medstrankarskih konfrontacij«….

K temu je pri dr. Pavlu Gantarju na temo prenove ustave posredovala tudi Spomenka Hribar:

….«tako dolgo si/ste odlašali (najprej si rabil več ko mesec dni do povabila dr. Bučarja, potem mesec dni za premlevanje prvega pismenega predloga, do konca januarja, ko sta ti France in Tine izročila med njima dogovorjeni vsebinski osnutek, pa si poniknil!) – da do ustanovitve delovne skupine za prenovo ustave, za Ustavo »21. stoletja« ni prišlo! Pa čeprav je šlo le za neformalno, zgolj Tvojo posvetovalno skupino! In tako je našo iniciativo prevzel, si jo prisvojil Janez Janša, torej opozicija.«…
….« Glede na to, da je Janša prevzel našo iniciativo, ugotavljam, da pač nisi bil sposoben ugotoviti dejanskega pomena prenove ustave in da se ne zavedaš svoje odgovornosti v zvezi s prizadevanjem za »ustavo 21. stoletja! Žal!«….
….«S tem, ko je Janša prevzel to (in še druge) iniciativo, se morda res začenja novo »štetje« našega političnega življenja! Njegovi predlogi za ustavne spremembe gredo v smeri avtoritarizma ali celo totalitarizma »v pogojih demokracije«!

Zaton RB ?

boogy

Kaj se dogaja s tem našim Red bookom? Po domala tednu dni končno ponovno lahko odprem stran in po uvodnem navdušenju razočaranje:

Inbox: Nimaš novih sporočil.

Coffee...

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

... sicer zelo slabo konzumirava, a danes, v četrtek 6. januarja ob 18. uri morava nujno na kofetkanje v Betnavo, ker je treba kakšno reči o Osankarici v soboto.

Kdo je podobnega mnenja?

Iztrgano iz konteksta

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Mirko Lorenci; Večer

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011010305606512

Zaključne misli sestavka Nekoga moraš sovražiti:
Ko govorim o »takih tipih« nikakor ne mislim zgolj o politikih. Tudi kak dušni pastir, kakor imenuje samega sebe, na primer Janez Tartinek, se znajde vmes. Za revijo Reporter se pojavlja kot k...olumnist in v tem predbožičnem času je zapisal: »Cerkev mora pokazati pot iz slepe ulice, kajti vladajoči politiki so svoje ljudstvo že zdavnaj zapustili. Vsak, komur je v tem času službo Gregor Golobič, je kot jazbečar, psiček, ki ugaja svojemu gospodarju. Sramuješ se lahko svojega rojaka, ministra za pravosodje Aleša Zalarje, pod katerim se zlorablja slovenski pravosodni sistem in uničuje generacije otrok in mladih, v njihovem zaupanju in želji živeti v pošteni in pravični državi. Kot pedofil je pustil umreti pravno državo, da se ves narod že počuti kot Nataša Kampuš v kleti, poroča slovenska verzija Wikileaksa… Cerkev ki je izpeljala osamosvojitev Slovenije, mora nadaljevati smisel slovenske osamosvojitve. V prijateljskem druženju premierja Pahorja in Nadškofa Stresa ni zaznati premikov v tej smeri. Najbrž si nadškof želi na lep način uresničiti talmudsko načelo, če si rešil enega Pahorja, si rešil celi svet… Cerkev mora vendar že priti do točke, da bo oblikovala javno mnenje, pa se skriva v svoji polžji hišici…«
Enak divjak kot politiki, sejalci sovraštva, se mi zdi omenjeni duhovnik in prav zares mu nikakor ne bi pustil peljati na pašo svoje duše.

V O Š Č I M O

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Danes, ko še z mucki nismo povsem opravili,

že je nova priložnost, da bomo nazdravili.

Rojstni dan namreč praznuje prijatelj IVAN KOREN, ki sliši tudi na ime SLAVNIK.

Iskreno voščimo vse najboljše pod Slavnikom, v družini, na železnici, med lovci in MED NAMI.

Iztrgano iz konteksta:

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Tine Hribar: Preživetje naroda

…. Med tistimi, ki nepopustljivo izhajamo iz avtonomnosti duha in zato vzdržujemo aktivno kritično distanco tako do komunizma kot do klerikalizma, do njunega zagovarjanja oz. obujanja, imajo večino prav kristjani. Žal jih lahko naštejem, skupaj s tistimi, ki se nimamo za religiozno verne, na prste, to so kristjani …. Drugi – razen nekaterih, ki se imajo za povsem apolitične – so se porazdelili in se uvrščajo bodisi v levi bodisi v desni blok, skupaj z mojimi nekdanjimi prijatelji z Nove revije, zdajšnjimi klerikalci oz. navdušenci neklerikalnega, a klerikalizmu služečega Janeza Janše. Tisto, kar je klerikalcem in Janši skupnega, je njihova nenasitna sla po oblasti.

Pred 68 leti

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

General Gastone Gambara, 15. decembra 1942 na novo imenovani komandant XI. Italijanskega armadnega korpusa v Ljubljani:

»V vsej Sloveniji imamo vsega 167 posadk. Če bi vsaka posadka s svojimi silami krila neko določeno cono, a ne samo neko določeno hišo, preurejeno v obrambne namene, ali samo neki bunker, bi bila celotna zasedena površina nekajkrat večja kot vsa Slovenija! Kam bi se potem mogel umakniti nesrečni partizan? Očitno samo v nebesa. Dobro, naj se potem bog pobriga za njegovo dušo, mi pa poskrbimo, da ga pošljemo v nebesa.«

S posebno odobritvijo Mussolinija je general Gambara formiral gibljive in dobro oborožene enote, posebne bataljone "nacionalnih partizanov" sestavljene iz italijanskih enot in slovenskih belogardističnih oddelkov:

Štab so sestavljali trije italijanski oficirji in belogardistični oficir, en podoficir in 30 italijanskih vojakov.

Bataljon je imel dve centuriji, ki sta imeli skupaj 17 italijanskih in 3 belogardistične oficirje, 7 italijanskih podoficirjev in 2 belogardistična ter 224 italijanskih in 54 belogardističnih vojakov. Po tem vzorcu so oblikovali štiri takšne bataljone.

Voščilo za rojstni dan

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Današnjega dne, 22. decembra, slavi svoj osebni praznik naš dobri prijatelj Sašo Tucovič. Želimo mu vse najboljše za rojstni dan, prijetno praznovanje in vesele dni tudi za praznike, ki prihajajo.

Nosvinjarstvo

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Nosvinjarji "neodvisne" Demosracije imajo polna črevesa domišljije.

Verski zakon

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Medijem!

Spoštovani!

Končala se je javna razprava o izhodiščih oz. tezah zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih, ki jih je pripravil vladni urad za verske skupnosti. Ker novi zakon ne bi ustrezal katoliški cerkvi, se je temu uprla in dosegla, da bo po vsej verjetnosti prišlo samo do popravkov obstoječega zakona in ne do novega. Na takšen razplet dogodkov smo se odzvali s tiskovnim sporočilom Katoliška cerkev zopet močnejša kot država.

Omenjeno tiskovno sporočilo vam pošiljamo in predlagamo, da ga objavite v svojem mediju.

Seveda je lahko to tiskovno sporočilo objavljeno tudi v rubriki, kjer se objavljajo pisma bralcev ali pa se uporabi na kakšen drugačen način.

Hvala in lep pozdrav!

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve:

Zanj Janja Škrjanc, predsednica

Poslano:

- mediji, novinarji, publicisti

V vednost:

- državni organi

- poslanci in državni svetniki

- zainteresirane osebe

_____

Tiskovno sporočilo se glasi:

Katoliška cerkev zopet močnejša kot država

Končala se je javna razprava o tezah za pripravo zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih. Iz omenjenih tez je izhajalo, da naj bi se pripravil nov zakon, ki bi poleg verskih urejal tudi druge svetovnonazorske skupnosti. Mnogi so podprli takšno ureditev, saj bi to bil pomemben korak v smeri enakopravnosti vseh, ki jih zajema 41. člen ustave.

Teze, ki jih je pripravil urad za verske skupnosti, bi lahko bile dobra podlaga za sprejem moderne ureditve s tega področja, še posebej, če bi se popravilo nekaj stvari, ki niso skladne z ustavo. Tu gre predvsem za državno financiranje verskih skupnosti, ki jih teze dopuščajo, kar je v nasprotju s 7. členom ustave. Omenjeni člen namreč govori o ločenosti države in verskih skupnosti, iz česar logično izhaja, da država ne sme financirati verskih skupnosti. Država mora namreč biti versko nevtralna in se ne sme postaviti na stran nobene verske skupnosti. Namreč, večina verskih skupnosti v bistvu svojo dejavnost uporablja za širjenje vere, kar pomeni, da država s svojimi sredstvi, če financira neko versko skupnost, pomaga pri širjenju vere te verske skupnosti. Značilen primer je katoliška cerkev (KC), ki zahteva od svojih vernikov, da vedno in povsod širijo njeno vero. Če država torej kakorkoli financira to cerkev, pomeni, da se je opredelila za KC in ji celo pomaga širiti njeno vero. To pa je hud prekršek zoper ustavo, saj ni več versko nevtralna.

Če pa bi državno financiranje verskih skupnosti kljub vsemu ostalo, pa kot kriterij ne bi smela biti številčnost. Znano namreč je, da nekatere verske skupnosti na nepošten, protiustaven in »prisilen« način pridobivajo svoje vernike. Npr. KC krsti dojenčke, ki s tem postanejo njeni člani, torej člani, pridobljeni na »prisilen« način, z njimi pa se šopiri kot največja verska skupnost v Sloveniji. Če bi država prepovedala krst dojenčkov, kar bi glede na 41. člen ustave, ki tudi otrokom garantira svobodo veroizpovedi, morala, bi bila KC minorna sekta, torej to, za kar označuje mnoge verske skupnosti. Če pa bi prepoved krsta otrok veljala že od vsega začetka, pa je velika verjetnost, da te cerkve sploh ne bi bilo, tako tudi ne bi bilo krvi, ki jo je pretočila ta cerkev.

Seveda bi v novem zakonu moralo biti izrecno določeno tudi to, da z izstopom iz verske skupnosti prenehajo vse vezi med izstopnikom in to versko skupnostjo, še posebej duhovne. Sedaj namreč vsaj v primeru KC velja, da izstopnika še vedno veže, seveda po nauku same cerkve, zakramentalna pripadnost cerkvi, v posledici tega pa izstopniku kljub izstopu ostajajo obveznosti do cerkve. Vse to pomeni, da KC v bistvu sploh ne dovoljuje izstopa. To pa je v hudem nasprotju s svobodo vesti.

Sprejem novega zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih seveda ne odgovarja KC, kar dokazuje, da ji je sedanji zakon pisan na kožo. Zato je sprožila ofenzivo zoper novo ureditev. In z lahkoto uspela. Vladni urad, tako namreč v medijih, bo sedanji zakon najverjetneje samo popravljal, ne pa pisal na novo.

Še enkrat se je pokazalo, da je KC bistveno močnejša kot slovenska država. Malce povzdigne glas in politiki se poskrijejo. Zelo žalostno je, pravzaprav neverjetno, kako nemočni so vladajoči politiki pred cerkvijo - organizacijo, ki sploh ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenimi evangeliji. Kljub temu, da je njen krvavi nauk v globokem nasprotju z ustavo, ji je politika celo priznala, da je splošno koristna. Kar je norčevanje iz države in demokracije. Smrtne kazni, ki izhajajo iz njene biblije, so splošno koristne. Absurd!

Na javni tribuni o uvodoma omenjenih izhodiščih, ki jo je organizarala država, je bil predstavnik KC med uvodničarji. Edini od verskih skupnostih. Na razpolago je imel 15 minut, predstavniki javnosti na drugi strani pa samo 2 minuti. Ali je to znak, da bo prišlo še do hujše zlizanosti cerkve in države?

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve:

Zanj Janja Škrjanc, predsednica in

Vlado Began, pooblaščenec društva

__________________________________
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve
Zabočevo 26, 1353 Borovnica

Tel.: 041 214 233
TRR: 05100-8011968046
www.zrtve-cerkve.org
info@zrtve-cerkve.org

Kofetkanje

boogy

Nič naju ne zaustavi, da ne bi danes v Betnavi s prijatelji, če jih bo kaj prišlo, spila skodelico kave. Če ne zaradi drugega pa zaradi dogovora o zaključnem srečanju v letošnjem letu.

Je še kdo, ki deli najino mnenje?

Poklon Francu Rozmanu - Stanetu v Lokvah

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

V nedeljo, 7. novembra, ob 66. obletnici nesrečne smrti legendarnega komandanra NOV in PO Slovenije, Franca Rozmana - Staneta, smo se poklonili njegovemu spominu na Lokvah pri Črnomlju.

Bela Krajina nas je sprejela z odprtimi rokami. Najprej smo ogoljufali vreme in v jeseni primerno lepem dnevu obeležili nesrečni dogodek iz NOB. Slavnostna govornica je bila Katarina Kapš, predstavnica črnomaljske borčevske organizacije in opisala življenjsko ter bojno pot največjega slovenskega vojskovodje od otroštva, pekovskega pomočnika, španskega borca do legendarnega partizanskega komandanta, oktet Prelo je zapel nekaj borbenih pesmi, otroci Osnovne šole Dragatuš, imenovane po Komandantu Stanetu, pa so izvedli nekaj recitacij in zapeli nekaj domoljubnih pesmi. Dogodku je pridala državni značaj častna enota Slovenske vojske.

Domačini so nas na stojnicah pogostili z belokranjsko zaščiteno specialiteto Belokranjsko pogačo, metliško črnino in dobrim belim vinom. Znanci iz prejšnjih srečanj smo malo pomodrovali o današnjih aktualnostih. Hvala ti dobra partizanska mati Bela krajina za veličastno prireditev in prijazni sprejem, za kozarček rujnega in grižljaj znamenite belokranjske pogače.

Spoznali smo se s prijatelji Barbi, Janezom in Renato. Hvala ti Renata, za besede, ki vračajo zaupanje v omajani ugled politikov, hvala za odnos do vrednot NOB in hvala ti za lepe besede, tudi o opoziciji.

Po dobrem kosilu v poznani semiški gostilni smo si na Plutovi ekološki kmetiji, med do zemlje od ovac popašenimi kraškimi vrtačami, ob igranju frajtonaric Plutovih bratov, ogledali staro belokranjsko kmečko hišo z zbirko orodja in hišne opreme, ki jo dandanes ne poznamo več. Do večerne s partizansko pesmijo popestrene vožnje v Maribor so odmevale ljudske melodije in borbene pesmi tja čez semiški hrib v nedrje temnih roških gozdov, tja kjer se je nekoč v najtežjih dneh slovenskega naroda kovala tudi današnja Slovenija.

Bela Krajina, še bomo prišli v med tvoje steljnike, bele breze, vrtače, škarpe, senožeti in z obrovi obdane skrbno obdelane njivice, med tvoje še vedno s partizanstvom prežete dobre ljudi. Hvala za široko srce tvojih prebivalcev. Še bomo prišli v katedralo borbe proti okupatorju, na kraj našega romanja.

Bogdan Škofljanc

Franc Rozman Stane

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

V nedeljo 7. novembra, bomo obeležili 66 let, ko se je nesrečno smrtno ponesrečil legendarni komandant Glavnega štaba NOV in PO Slovenije Fanc Rozman Stane. Nekateri prijatelji s tega portala in člani Združenj borcev za vrednote NOB se bomo udeležili spominske prireditve na kraju nesreče na Lokvah pri Črnomlju.

Približuje se velika obletnica, saj bomo drugo leto 27. marca, torej čez štiri mesece, obeležili 100 letnico njegovega rojstva.

Tu najdete nekaj o tem, kar je bilo o Francu Rozmanu Stanetu napisanega na Red Booku.

http://www.redbook.si/user/judy/blog/13517=komandant-stane/

http://www.redbook.si/user/boogy/blog/35923=kako-je-umrl-komandant-stane/

V O Š Č I L O

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

ZA DANAŠNJI ROJSTNI DAN, 2. NOVEMBRA, PREDSEDNIKU VLADE IN NAŠE STRANKE BORUTU PAHORJU VOŠČIMO VSE NAJBOLJŠE IN MNOGO USPEHOV PRI VODENJU DRŽAVE.

V O Š Č I M O

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Danes, 28. vinotoka slavi svoj rojstni dan naš prijatelj in najboljši med fotografi amaterji, ki objavljajo svoje fotografije na tem forumu - NIKOLA JOVANOVIČ.

Voščimo mu vse najboljše za osebni praznik, bistri objektiv in še toliko poznavalstva pri izbiranju motivov. V mislih smo z vama z Metko, ko bosta nazdravila slavljencu; mariborski prijatelji pa trknili, čin, čin, na tvoje zdravje Nik, na današnjem kofetkanju.

Kofetkanje

boogy

Hej, prijateljice in prijatelji, v znanem lokalu, običajnega dne in ob običajni uri še vedno servirajo odlično kavo. In v zraku je ob "zmagi" na voilitvah je še kar nekaj aktualnih tem.

A jih bo danes kdo obdelal in k temu še srkljal z nama?

Rdeči golaž

boogy — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Festival Stare trte je vrhunec cikla prireditev od rezi do martinovanja, ki ga v Mariboru pripravimo v čast Stari trti, najstarejši, čez štiri sto let stari, trti na svetu. V tem okvirju je bila danes na Glavnem trgu kulinarična prireditev kuhanje golaža v visečih kotlih. To so izkoristili nekateri kandidati za župana in s pomočjo svojih ekip pripravili predvolilni golaž za številne Mariborčane, ki so kljub dežju prišli na prireditev. Medtem, ko so nekateri kandidti začeli s kuho ob napovedani 9. uri, je aktualni župan ponovno "švinglal" in takrat iz mobilnega vojaškega kotla že na veliko delil svojo jed. Naj mu bo: mi gradimo na naših prednostih in ne na nasprotnikovih nedoslednostih.

Socialni demokrati smo preplavili prizorišče z rdečo barvo in v režiji našega kandidata za župana Bojana Horvata skuhali odličen golaž. Iz nekaj kilogramov čebule in najboljšega govejega mesa z dodatki je nastala jed za prste oblizat.

Na naši stojnici so nas obiskali vsi trje mariborski poslanci Majda Potrata, Bogdan Čepič in Matevž Frangež in veliko poznanih Mariborčanov in manj poznanih ljudi. Žal je golaža prehitro zmanjkalo in zadnji, ki je še kaj dobil od njega je kotel dobesedno pomazal s kruhom tako hitro, da ga ni bilo mogoče zabeležiti na fotografiji. Nekaj drugih fotografij predstavljam v nadaljevanju.