Red Book feed http://www.redbook.si Wed, 08 Feb 2012 22:34:13 +0000 skyooz Seno - slama http://www.redbook.si/user/boogy/blog/46541=seno-slama/ <p>Mnogo starej&scaron;i, že davno davno pokojni prijatelj Marko, mi je nekoč pred mnogimi leti pripovedoval, kako je kot pripadnik avstro-ogrske vojske v času 1. svetovne vojne po Rodopih preganjal Komite. Vojaki so bili natepeni z vseh vetrov in med njimi tudi iz zaostalih balkanskih dežel, ki so tam nekje bogu za hrbtom živeli &scaron;e domala v srednjem veku. Pri voja&scaron;kem urjenju tako zelo zaostalim in nepismenim tudi katera je desna in katera leva stran ni &scaron;lo zlahka v glavo. Iznajdljivi kaplar Marko jim je dal v levo roko seno v desno pa slamo in pri vajah korakanja namesto leva - desna poveljeval: seno - slama, seno - slama, seno - slama. In &scaron;lo je nekako.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Na na&scaron;i politični sceni pa tačas ne gre nikakor. Na podobni stopnji, stoletje za družbenim razvojem drugod je danes ta na&scaron;a aktualna strankarska politika. Tako zelo zmedena in svetlobna leta od sodobnih evropskih trendov je, da bi bilo nemara dobro, če bi Markovo sto let staro prakso prenesli v na&scaron;e domače loge, med na&scaron;o politično kvazi elito. Za gospodarstvenike in menedžerje ni nobene bojazni. Oni nikoli nimajo konkretne politične barve, so kameleoni, zdaj rdeči zdaj črni in zdaj pisani, torej politično barvni, tako kot jim velevajo osebne koristi, so vedno tam, kjer je oblast in kjer jim oblastniki, za očem javnosti dobro prikrite usluge, nudijo &scaron;e bolj prikrite protiusluge. Z na&scaron;imi dana&scaron;njimi poosamosvojitvenimi politiki pa je drugače: so tako ideolo&scaron;ko zmedeni, da v klasičnem pomenu besede ne obstaja spodobna ideolo&scaron;ka razlika med levimi in desnimi. Vse je nedoločljivo, zabrisano in običajno popolnoma drugačno, kakor bi se za politično deklariranje spodobilo. Preprosto, rabijo politični kompas, da bi lahko bili tisto, za kar se v javnosti deklarirajo.</p> <p>Vzemimo pod lupo samo dve največji stranki. Zelo poenostavljeno: znano je, desni skrbijo za delodajalce, za kapital in lastnike kapitala, levi pa za delojemalce, torej pretežno za male ljudi. To je znana krilatica. V normalnih razmerah torej, bi naj bili Socialdemokrati leva, Demokrati pa desna stranka. Čeravno so pod Tom&scaron;ičem začeli kot levi socialdemokrati, se pod Pučnikom nekoliko podesnili in pod Jan&scaron;em zavrgli rdečo vrtnico, ter se popolnoma konservatizirali v desno. Logika leve in desne strankarske usmerjenosti je pri nas popolnoma preobrnjena na glavo. Med njima ni ne desne ne leve jasnosti, je le nekak&scaron;na zmeda, ideolo&scaron;ki &scaron;morn. SD in SDS se uvr&scaron;čata med leve ali desne samo po odnosu do vrednot NOB in položaja RKC v družbi. Prva priznava partizanski boj kot narodno osvobodilni boj, podpira njegove pozitivne vrednote in obsoja medvojno kolaboracijo ter vlogo RKC v njej, zato jo očitajoče imenujejo tudi za predosamosvojitveno kontinuiteto, druga stran pa vidi partizanstvo zgolj kot bolj&scaron;evistično revolucijo, sodelovanje z okupatorjem ne priznava kot kolaboracijo, v njej vidi samo protikomunistično kontrarevolucijo, NOB pa črti in je potem takem kolaborantska kontinuiteta. Skratka: dve največji stranki nista levi ali desni zaradi ekonomskega programa in odnosa do kapitala in sociale, temveč zaradi političnega stali&scaron;ča do polpretekle zgodovine in vloge RKC v družbi. Zgolj v tem je njuna ideolo&scaron;ka različnost. Oboji pred osamosvojitvijo komunisti, po njej pa spreobrnjenci, so se razklali ravno na temah, ki so jim bile pred osamosvojitvijo skupne in zaukazana svetinja.</p> <p>Danes je SD vodilna neoliberalna sila in se trudi s petnih žil iztisniti nepopularne, v življenje državljanov radikalno segajoče prepotrebne družbene reforme, da v teh turbolentnih kriznih časih Slovenija ne bi ostala v drugi ali &scaron;e slab&scaron;i ligi evropskega in svetovnega razvoja. Je že res, da ob tem ne pozablja na rekordne socialne izdatke, ker tako velevajo zelo zaostrene vsesplo&scaron;ne socialne razmere, a prvenstveno streže kapitalu in njegovim nosilcem. Skratka desničarska rabota; po njihovo desno, ki že stoletja skrbi za kapital in lastnike kapitala, k temu pa &scaron;e za protiustavne privilegije RKC, socialna politika jim je obrobna briga in zgolj nujno zlo. SD in njeni koalicijski partnerji, koliko jih je &scaron;e ostalo, ne storijo ničesar ali pa bore malo, da bi v tem mandatu storili kaj proti neustavnemu položaju RKC in kaj kar bi malega človeka prepričalo, da ta mandat vladajo njegove stranke. K temu se &scaron;e predsednik vlada vede, kakor da ga opozicija ni popolnoma povozila na propagandnem boji&scaron;ču in tudi njegove volivce prepričala, da je v tem trenutku vse, pa resnično prav vse narobe, čeprav kazalci na marsikaterem segmentu kažejo dokaj drugače.</p> <p>Demokratska stranka svojo sedaj tako popularno politiko, svojo javnomnenjsko prevlado gradi na ru&scaron;enju nepriljubljenih, a za narod življenjsko važnih vladnih reform, se zavzema, seveda v besedah, za malega človeka in demago&scaron;ko obljublja neboleče gospodarske in družbene reforme, ki bojo prinesle več delovnih mest in večji standard. Dejansko se pripravlja na prevzem oblasti s starimi in prepisanimi programi, malo od tu in malo od tam, ki jih premeteno po segmentih usmerjajo v javnost, ker tople vode, kakopak, ni mogoče več izumljati. Predvsem pa z dobro usmerjeno propagando ru&scaron;ijo vse, kar predlaga pozicija. Poglavitni dosežek opozicije v sedanjem času je to, da je zelo uspe&scaron;no je oblikovala javno mnenje po svoji volji. Skratka: na celi črti ena sama demagogija in nič kaj oprijemljivega več. Za &scaron;iroke množice nebolečih reform ni, a manj podučeni ljudje, ki so k temu &scaron;e večinski volivci, vseeno verjamejo, da bojo po zamenjavi oblasti zaradi sposobnej&scaron;e ekipe, ki je ta mandat v opoziciji, živele bolje. Ja, bojo, seveda bojo, ko bojo tudi svetovne in evropske gospodarske razmere vidno bolj&scaron;e kot so bile skozi vso obdobje tega mandata in kot so konec koncev &scaron;e sedaj.</p> <p>Oba tačas vodilna politika na slovenskem si torej nista povsen na jasnem kak&scaron;en natanko je njun položaj v odnosu na ideolo&scaron;ko usmerjenost, katere vodilna zagovornika sta na tem razgretem političnem prizori&scaron;ču. V praksi ne ločita dovolj katere so tradicionalno leve in katere tradicionalno desne vrednote. Kako Pahorju dopovedati, da je njegova politična smer pretežno sociala in Jan&scaron;i, da naj neha volivce zapeljevati z dopadljivimi levimi temami, temveč naj odkrito postreže s kruto desno realnostjo.</p> <p>Zato ne bi bilo slabo, če bi danes Pahorju dali v roko seno, Jan&scaron;i pa slamo, in ju, politično zmedena kot delujeta, popolnoma od začetka začeli učiti, kot tiste neuke vojake uvodoma, kak&scaron;na je njuna politična barva: seno &ndash; slama, seno - slama in toliko ponavljanj, da bosta vedela kaj je levo in kaj desno in kam sodita njuni stranki.</p> <p>A da bi bilo seno manj samoljubno in da bi slama delovala k temu &scaron;e vsaj malo konstruktivno, kar bi bilo nujno potrebno v sedanjih do skrajnosti zaostrenih ekonomskih, političnih in moralnih razmerah in ne v maniri, kar je slabo za državo je dobro za stranko - to pa je že druga zgodba in sega na področje znanstvene fantastike.</p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 Srečanje v Portorožu http://www.redbook.si/user/boogy/blog/46488=srecanje-v-portorozu/ <p>&nbsp;</p> <p>Udarilo nas je kakor da bi lahkega dobrohotnega dobrovoljčka v sredo obraza iznenada lopnil težki nabildani obritoglavi nasilnež. Iznenada se je sesulo veliko tistega, kar je člove&scaron;tvo materialnega in moralnega desetletja marljivo ustvarjalo. Po domala &scaron;tirih letih globalne vsesplo&scaron;ne materialne in posledično moralne krize, te nadloge noče in noče biti konec. Kakor kaže, in tako predvideva tudi aktualni predsednik vlade, nas utegne s svojim dolgim repom oplaziti &scaron;e enkrat. Globalna gospodarska kriza, namreč.</p> <p>V razmerah globalne gospodarske krize torej, ko z zmanj&scaron;anjem kapitala bogatim in korenitim padcem življenjskega standarda tistim brez kapitala, čemur smo priča dana&scaron;njih dni, globoko v prepad zgrmijo tudi moralne in etične vrednote, nastanejo ugodne razmere za vse vrste populizmov, nestrpnosti do drugačnih, slabotnih in drugače mislečih, nacionalizmov in vseh vrst totalitarnih že preživetih izmov. V svetu in &scaron;e posebej v Evropi se krepijo razni desni konservativni populizmi, ki vzrok za nastale razmere ne vidijo v finančnih me&scaron;etarjih, pretežno iz svojih vrst in njihovih malverzacijah, marveč s prstom kažejo na levičarje, njihove socialne sisteme in na tiste, ki so deležni njihovega socialnega ugodja. To pa so ob domačih levičarjih, zagovornikih večje socialne pravičnosti, kot po pravilu &scaron;e manj&scaron;ine, priseljenci, tujci in vsi drugi, ki se v danih zaostrenih razmerah ne znajdejo dovolj, da bi lahko spodobno skrbeli zase in svoje družine.</p> <p>V tak&scaron;nih zamotanih časih je &scaron;e bolj potrebno, da zagovorniki strpnosti do vseh ranljivih v družbi ohranijo svojo pokončno držo do vrednot, ki so temelj strpne, socialne družbe. V ta krog prav zagotovo sodi <strong>Zveza združenj borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja Slovenije</strong>, ki združuje &scaron;e živeče udeležence in udeleženke NOB, interniranke in internirance, politične zapornice in zapornike, ukradene otroke in njihove simpatizerje ohranja pozitivne vrednote protinacizma in protifa&scaron;izma. V vsesplo&scaron;ni svetovni in evropski zmedi, ko volivci zaradi negativnih posledic krize nasedajo lahkim kvazire&scaron;itvam desnih populistov, zapu&scaron;čajo leve vlade in te padajo kot za &scaron;alo ali pa jim na naslednjih volitvah kaže zelo slabo. Tudi preprosti judje nasedajo desničarjem in njihovim lažnim zavzemanjem za socialo, navkljub temu,da je le ena čista resnica: desna opcija je zagovornica kapitala in je torej naperjena proti tistim, ki imajo malo ali skoraj nič, medtem, ko levica ob zagotavljanju dobrih razmer za gospodarstvo,največ pozornosti namenja sociali in osebni svobodi posameznika. Zato je &scaron;e toliko bolj važno, da danes vse prave leve sile ohranijo svojo pokončno držo in se z vsemi legalnimi sredstvi zoperstavijo tak&scaron;nim &scaron;kodljivim, sicer na volitvah legalno potrjenih, re&scaron;itvah, kot denimo danes vladajo na Madžarskem in se po raziskavah javnega mnenja z njihovimi simpatizerji pri nas, obetajo tudi nam.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Prireditve, ki animirajo večje &scaron;tevilo udeležencev in so zaradi tega tudi primerno medijsko pokrite, so najbolj učinkovit način promoviranja pozitivnih vrednot.</p> <p>Ena tak&scaron;nih bo potekala od petka <strong>9. do ponedeljka 12. septembra 2011 v Portorožu</strong>, kjer bo tradicionalno vseslovensko srečanje biv&scaron;ih internirank, političnih zapornic in ukradenih otrok iz nekdanjih nacifa&scaron;ističnih tabori&scaron;č in zaporov, njihovih otrok, prijateljev in simpatizerjev. Na svečani proslavi, ki bo v <strong>nedeljo 11. septembra ob 11. uri</strong> v dvorani Colombo Kongresnega centra hotela <strong>Slovenija</strong> v <strong>Portorožu</strong> bo slavnostni govornik Predsednik republike Slovenije <strong>dr. Danilo T&uuml;rk</strong>. V kulturnem programu bodo sodelovali: Trža&scaron;ki partizanski pevski zbor Pino Tomažič iz Trsta, orkester slovenske vojske s solisti, recitator Aleksander Valič, evropska prvaka v latinsko ameri&scaron;kih plesih Tja&scaron;a Vulič in Luka Bussoleti in tenorist Anže Petrač.</p> <p><span>Ker nas razmere doma in v svetu opozarjajo na aktualnost, pomen in sporočilnost, ki ga v slovenski prostor posreduje portoro&scaron;ko srečanje, vabljeni na druženje podobno mislečih v &scaron;tevilu, ki bo Sloveniji in Evropi dalo vedeti, da &scaron;e obstajajo ljudje, ki jih &scaron;e tako hudi krizni časi niso omajali v iskrenem domoljubnem prepričanju in prizadevanju za pozitivne vrednote, dostojne slehernega, tudi malega človeka.</span></p> <p>&nbsp;</p> <p><img src="/sfs/AJRDW7P4/original/jpg/portoroz-kopija.jpg" alt="" /></p> <p>&nbsp;</p> <p><br /><span><span>&nbsp;</span><span> </span></span></p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 Sramotna prisega http://www.redbook.si/user/boogy/blog/45868=sramotna-prisega/ <p><a href="http://www.facebook.com/#!/notes/bogdan-%C5%A1kofljanc/prisega-domobrancev/10150222174719274?notif_t=like">http://www.facebook.com/#!/notes/bogdan-%C5%A1kofljanc/prisega-domobrancev/10150222174719274?notif_t=like</a></p> <p>&nbsp;</p> boogy Iztrgano iz konteksta http://www.redbook.si/user/boogy/blog/45017=iztrgano-iz-konteksta/ <p>&nbsp;</p> <p><span>Tine Hribar:</span></p> <p><span><strong>Preživetje naroda<br /><br /></strong>Za sedaj tako aktualno prenovo ustave 21. stoletja je predsedniku državnega zbora dr. Pavlu Gantarju pobuda dal dr. Tine Hribar že 15. decembra 2008. K temu sta mu z dr. Francetom Bučarjem predlagala ustanovitev strokovne skupine za ustavni razvoj in koceptualizacijo &scaron;e 28. januarja 2009.</span></p> <p><span>&nbsp;<span>&hellip;.&raquo; Brž ko je Gantar pričujoči predlog posredoval parlamentarnim strankam, ko je namreč svojim članom svojega parlamentarnega kolegija poslal na podlagi predloga &raquo;delovni osnutek&laquo;, je Janez Jan&scaron;a takoj dojel, da gre za veliko stvar, zato je<span>...</span><span> kar se da pohitel; in da bi druge prehitel, sam čez noč oblikoval svoj predlog in predložil 10 &raquo;popravnih&laquo; točk . To je povzročilo takoj&scaron;nji politizacijo ustavne razprave in prvotne predpostavke delovanje skupine za prenovo ustave oz. za ustavni razvoj so bile v hipu zapravljene&laquo;&hellip;.<br />.&hellip;&laquo;Tako Jan&scaron;eva kot Gantarjeva intervencija sta povzročili, da se je razprava o prenovi ustave preselila na politični teren, v območje znotrajstrankarskih in medstrankarskih in medstrankarskih konfrontacij&laquo;&hellip;.<br /><br />K temu je pri dr. Pavlu Gantarju na temo prenove ustave posredovala tudi Spomenka Hribar:<br /><br />&hellip;.&laquo;tako dolgo si/ste odla&scaron;ali (najprej si rabil več ko mesec dni do povabila dr. Bučarja, potem mesec dni za premlevanje prvega pismenega predloga, do konca januarja, ko sta ti France in Tine izročila med njima dogovorjeni vsebinski osnutek, pa si poniknil!) &ndash; da do ustanovitve delovne skupine za prenovo ustave, za Ustavo &raquo;21. stoletja&laquo; ni pri&scaron;lo! Pa čeprav je &scaron;lo le za neformalno, zgolj Tvojo posvetovalno skupino! In tako je na&scaron;o iniciativo prevzel, si jo prisvojil Janez Jan&scaron;a, torej opozicija.&laquo;&hellip;<br />&hellip;.&laquo; Glede na to, da je Jan&scaron;a prevzel na&scaron;o iniciativo, ugotavljam, da pač nisi bil sposoben ugotoviti dejanskega pomena prenove ustave in da se ne zaveda&scaron; svoje odgovornosti v zvezi s prizadevanjem za &raquo;ustavo 21. stoletja! Žal!&laquo;&hellip;.<br />&hellip;.&laquo;S tem, ko je Jan&scaron;a prevzel to (in &scaron;e druge) iniciativo, se morda res začenja novo &raquo;&scaron;tetje&laquo; na&scaron;ega političnega življenja! Njegovi predlogi za ustavne spremembe gredo v smeri avtoritarizma ali celo totalitarizma &raquo;v pogojih demokracije&laquo;!</span></span></span></p> boogy Zaton RB ? http://www.redbook.si/user/boogy/blog/45016=zaton-rb/ <p>Kaj se dogaja s tem na&scaron;im Red bookom? Po domala tednu dni končno ponovno lahko odprem stran in&nbsp;po uvodnem navdu&scaron;enju&nbsp;razočaranje:</p> <p>Inbox: Nima&scaron; novih sporočil.</p> boogy Coffee... http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44959=coffee.../ <p>... sicer zelo slabo konzumirava, a danes, v četrtek 6. januarja ob 18. uri morava nujno na kofetkanje v Betnavo, ker je treba kak&scaron;no reči o Osankarici v soboto.</p> <p>Kdo je podobnega mnenja?</p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 Iztrgano iz konteksta http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44922=iztrgano-iz-konteksta/ <p>&nbsp;</p> <p>Mirko Lorenci; Večer</p> <p>&nbsp;<span><span><a href="http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&amp;id=2011010305606512">http://web.vecer.com/portali/v</a></span></span><a href="http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&amp;id=2011010305606512"><span>ecer/v1/default.asp?kaj=3&amp;id=2</span>011010305606512</a>&nbsp;</p> <div>Zaključne misli sestavka <strong>Nekoga mora&scaron; sovražiti</strong>:<br />Ko govorim o &raquo;takih tipih&laquo; nikakor ne mislim zgolj o politikih. Tudi kak du&scaron;ni pastir, kakor imenuje samega sebe, na primer Janez Tartinek, se znajde vmes. Za revijo Reporter se pojavlja kot k<span>...</span><span>olumnist in v tem predbožičnem času je zapisal: &raquo;Cerkev mora pokazati pot iz slepe ulice, kajti vladajoči politiki so svoje ljudstvo že zdavnaj zapustili. Vsak, komur je v tem času službo Gregor Golobič, je kot jazbečar, psiček, ki ugaja svojemu gospodarju. Sramuje&scaron; se lahko svojega rojaka, ministra za pravosodje Ale&scaron;a Zalarje, pod katerim se zlorablja slovenski pravosodni sistem in uničuje generacije otrok in mladih, v njihovem zaupanju in želji živeti v po&scaron;teni in pravični državi. Kot pedofil je pustil umreti pravno državo, da se ves narod že počuti kot Nata&scaron;a Kampu&scaron; v kleti, poroča slovenska verzija Wikileaksa&hellip; Cerkev ki je izpeljala osamosvojitev Slovenije, mora nadaljevati smisel slovenske osamosvojitve. V prijateljskem druženju premierja Pahorja in Nad&scaron;kofa Stresa ni zaznati premikov v tej smeri. Najbrž si nad&scaron;kof želi na lep način uresničiti talmudsko načelo, če si re&scaron;il enega Pahorja, si re&scaron;il celi svet&hellip; Cerkev mora vendar že priti do točke, da bo oblikovala javno mnenje, pa se skriva v svoji polžji hi&scaron;ici&hellip;&laquo;<br />Enak divjak kot politiki, sejalci sovra&scaron;tva, se mi zdi omenjeni duhovnik in prav zares mu nikakor ne bi pustil peljati na pa&scaron;o svoje du&scaron;e.</span></div> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 V O Š Č I M O http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44909=v-o-s-c-i-m-o/ <p><strong></strong></p> <p><strong></strong></p> <p><strong></strong></p> <p><strong></strong></p> <p><strong></strong></p> <p><strong><img src="/sfs/dXi40r35/original/jpg/p9090005.jpg" alt="" /></strong></p> <p><strong></strong></p> <p><strong>Danes, ko &scaron;e z mucki nismo povsem opravili, </strong></p> <p><strong>že je nova priložnost, da bomo nazdravili.</strong></p> <p><strong>Rojstni dan namreč praznuje prijatelj IVAN KOREN, ki sli&scaron;i tudi na ime SLAVNIK.</strong></p> <p><strong>Iskreno vo&scaron;čimo vse najbolj&scaron;e pod Slavnikom, v družini, na železnici, med lovci in MED NAMI.</strong></p> <p><strong></strong></p> <p><strong></strong></p> <p><img src="/sfs/6A0kovFc/original/jpg/p8310074.jpg" alt="" /></p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 Iztrgano iz konteksta: http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44814=iztrgano-iz-konteksta/ <p>&nbsp;</p> <p><span><strong>Tine Hribar: Preživetje naroda</strong></span></p> <p><span>&nbsp;</span><span>&hellip;. Med tistimi, ki nepopustljivo izhajamo iz avtonomnosti duha in zato vzdržujemo aktivno kritično distanco tako do komunizma kot do klerikalizma, do njunega zagovarjanja oz. obujanja, imajo večino prav kristjani. Žal jih lahko na&scaron;tejem, skupaj s tistimi, ki se nimamo za religiozno verne, na prste, to so kristjani &hellip;. Drugi &ndash; razen nekaterih, ki se imajo za povsem apolitične &ndash; so se porazdelili in se uvr&scaron;čajo bodisi v levi bodisi v desni blok, skupaj z mojimi nekdanjimi prijatelji z Nove revije, zdaj&scaron;njimi klerikalci oz. navdu&scaron;enci neklerikalnega, a klerikalizmu služečega Janeza Jan&scaron;e. Tisto, kar je klerikalcem in Jan&scaron;i skupnega, je njihova nenasitna sla po oblasti. </span></p> <p>&nbsp;</p> <p><span><img src="/sfs/HT0ojZFa/original/jpg/pb100001.jpg" alt="" /></span></p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 Pred 68 leti http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44792=pred-68-leti/ <p>&nbsp;</p> <p><span>General Gastone Gambara, 15. decembra 1942 na novo imenovani komandant XI. Italijanskega armadnega korpusa v Ljubljani: </span></p> <p><span><strong>&raquo;V vsej Sloveniji imamo vsega 167 posadk. Če bi vsaka posadka s svojimi silami krila neko določeno cono, a ne samo neko določeno hi&scaron;o, preurejeno v obrambne namene, ali samo neki bunker, bi bila celotna zasedena povr&scaron;ina nekajkrat večja kot vsa Slovenija! Kam bi se potem mogel umakniti nesrečni partizan? Očitno samo v nebesa. Dobro, naj se potem bog pobriga za njegovo du&scaron;o, mi pa poskrbimo, da ga po&scaron;ljemo v nebesa.&laquo;</strong></span></p> <p><span>S posebno odobritvijo Mussolinija je general Gambara formiral gibljive in dobro oborožene enote, posebne bataljone "nacionalnih partizanov" sestavljene iz italijanskih enot in slovenskih belogardističnih oddelkov:</span></p> <p><span>&Scaron;tab so sestavljali trije italijanski oficirji in belogardistični oficir, en podoficir in 30 italijanskih vojakov. </span></p> <p><span>Bataljon je imel dve centuriji, ki sta imeli skupaj 17 italijanskih in <strong>3 belogardistične oficirje</strong>, 7 italijanskih podoficirjev in <strong>2 belogardistična</strong> ter 224 italijanskih in <strong>54 belogardističnih vojakov</strong>. Po tem vzorcu so oblikovali &scaron;tiri tak&scaron;ne bataljone.</span></p> <p><span><img src="/sfs/LPXicsUi/original/jpg/belokranjski-partizan.jpg" alt="" /></span></p> <p>&nbsp;</p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 Voščilo za rojstni dan http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44765=voscilo-za-rojstni-dan/ <p><strong></strong></p> <p><strong></strong></p> <p><strong>Dana&scaron;njega dne, 22. decembra, slavi svoj osebni praznik na&scaron; dobri prijatelj Sa&scaron;o Tucovič. Želimo mu vse najbolj&scaron;e za rojstni dan, prijetno praznovanje in vesele dni tudi za praznike, ki prihajajo.&nbsp;</strong></p> <p>&nbsp;<img src="/sfs/tgrCmr47/original/jpg/p9090005.jpg" alt="" /></p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 Nosvinjarstvo http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44727=nosvinjarstvo/ <p>Nosvinjarji "neodvisne" Demosracije imajo polna črevesa domi&scaron;ljije.</p> <p><img src="/sfs/W0D02sGO/original/jpg/nosvinjarji.jpg" alt="" /></p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 Verski zakon http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44555=verski-zakon/ <p><span>Medijem!</span></p> <p><span>&nbsp;&nbsp;</span></p> <p><span>Spo&scaron;tovani!</span></p> <p><span>&nbsp;</span></p> <p><span><span>Končala se je javna razprava o izhodi&scaron;čih oz. tezah zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih, ki jih je pripravil vladni urad za verske skupnosti. Ker novi zakon ne bi ustrezal katoli&scaron;ki cerkvi, se je temu uprla in dosegla, da bo po vsej verjetnosti pri&scaron;lo samo do popravkov obstoječega zakona in ne do novega. Na tak&scaron;en razplet dogodkov smo se odzvali s tiskovnim sporočilom&nbsp;</span><em><span>Katoli&scaron;ka cerkev zopet močnej&scaron;a kot država.</span></em></span></p> <p><span>Omenjeno tiskovno sporočilo vam po&scaron;iljamo in predlagamo, da ga objavite v svojem mediju. </span></p> <p><span>Seveda je lahko to tiskovno sporočilo objavljeno tudi v rubriki, kjer se objavljajo pisma bralcev ali pa se uporabi na kak&scaron;en drugačen način.</span></p> <p><span>&nbsp;</span></p> <p><span>Hvala in lep pozdrav!</span></p> <p><span>&nbsp;</span></p> <p><span>Dru&scaron;tvo za za&scaron;čito ustave in žrtev cerkve:</span></p> <p><span>Zanj Janja &Scaron;krjanc, predsednica</span></p> <p><span>&nbsp;</span></p> <p><span>&nbsp;</span></p> <p><span>Poslano:</span></p> <p><span>- mediji, novinarji, publicisti</span></p> <p><span>&nbsp;</span></p> <p><span>V vednost:</span></p> <p><span>- državni organi</span></p> <p><span>- poslanci in državni svetniki</span></p> <p><span>- zainteresirane osebe</span></p> <p><span>&nbsp;</span></p> <p><span>_____</span></p> <p><span>Tiskovno sporočilo se glasi:</span></p> <p><span>&nbsp;</span></p> <p align="center"><span><span>Katoli&scaron;ka cerkev zopet močnej&scaron;a kot država</span></span></p> <p><span>&nbsp;</span></p> <p><span>Končala se je javna razprava o tezah za pripravo zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih.&nbsp; Iz omenjenih tez je izhajalo, da naj bi se pripravil nov zakon, ki bi poleg verskih urejal tudi druge svetovnonazorske skupnosti. Mnogi so podprli tak&scaron;no ureditev, saj bi to bil pomemben korak v smeri enakopravnosti vseh, ki jih zajema 41. člen ustave.</span></p> <p><span>Teze, ki jih je pripravil urad za verske skupnosti, bi lahko bile dobra podlaga za sprejem moderne ureditve s tega področja, &scaron;e posebej, če bi se popravilo nekaj stvari, ki niso skladne z ustavo. Tu gre predvsem za državno financiranje verskih skupnosti, ki jih teze dopu&scaron;čajo, kar je v nasprotju s 7. členom ustave. Omenjeni člen namreč govori o ločenosti države in verskih skupnosti, iz česar logično izhaja, da država ne sme financirati verskih skupnosti. Država mora namreč biti versko nevtralna in se ne sme postaviti na stran nobene verske skupnosti. &nbsp;Namreč, večina verskih skupnosti v bistvu svojo dejavnost uporablja za &scaron;irjenje vere, kar pomeni, da država s svojimi sredstvi, če financira neko versko skupnost, pomaga pri &scaron;irjenju vere te verske skupnosti. Značilen primer je katoli&scaron;ka cerkev (KC), ki zahteva od svojih vernikov, da vedno in povsod &scaron;irijo njeno vero. Če država torej kakorkoli financira to cerkev, pomeni, da se je opredelila za KC in ji celo pomaga &scaron;iriti njeno vero. To pa je hud prekr&scaron;ek zoper ustavo, saj ni več versko nevtralna. </span></p> <p><span>Če pa bi državno financiranje verskih skupnosti kljub vsemu ostalo, pa kot kriterij ne bi smela biti &scaron;tevilčnost. Znano namreč je, da nekatere verske skupnosti na nepo&scaron;ten, protiustaven in &raquo;prisilen&laquo; način pridobivajo svoje vernike. Npr. KC krsti dojenčke, ki s tem postanejo njeni člani, torej člani, pridobljeni na &raquo;prisilen&laquo; način, z njimi pa se &scaron;opiri kot največja verska skupnost v Sloveniji. Če bi država prepovedala krst dojenčkov, kar bi glede na 41. člen ustave, ki tudi otrokom garantira svobodo veroizpovedi, morala, bi bila KC minorna sekta, torej to, za kar označuje mnoge verske skupnosti. Če pa bi prepoved krsta otrok veljala že od vsega začetka, pa je velika verjetnost, da te cerkve sploh ne bi bilo, tako tudi ne bi bilo krvi, ki jo je pretočila ta cerkev.</span></p> <p><span>Seveda bi v novem zakonu moralo biti izrecno določeno tudi to, da z izstopom iz verske skupnosti prenehajo vse vezi med izstopnikom in to versko skupnostjo, &scaron;e posebej duhovne. Sedaj namreč vsaj v primeru KC velja, da izstopnika &scaron;e vedno veže, seveda po nauku same cerkve, zakramentalna pripadnost cerkvi, v posledici tega pa izstopniku kljub izstopu ostajajo obveznosti do cerkve. Vse to pomeni, da KC v bistvu sploh ne dovoljuje izstopa. To pa je v hudem nasprotju s svobodo vesti.</span></p> <p><span>Sprejem novega zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih seveda ne odgovarja KC, kar dokazuje, da ji je sedanji zakon pisan na kožo. Zato je sprožila ofenzivo zoper novo ureditev. In z lahkoto uspela. Vladni urad, tako namreč v medijih, bo sedanji zakon najverjetneje samo popravljal, ne pa pisal na novo. </span></p> <p><span>&Scaron;e enkrat se je pokazalo, da je KC bistveno močnej&scaron;a kot slovenska država. Malce povzdigne glas in politiki se poskrijejo. Zelo žalostno je, pravzaprav neverjetno, kako nemočni so vladajoči politiki pred cerkvijo - organizacijo, ki sploh ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenimi evangeliji. Kljub temu, da je njen krvavi nauk v globokem nasprotju z ustavo, ji je politika celo priznala, da je splo&scaron;no koristna. Kar je norčevanje iz države in demokracije. Smrtne kazni, ki izhajajo iz njene biblije, so splo&scaron;no koristne. Absurd!</span></p> <p><span>Na javni tribuni o uvodoma omenjenih izhodi&scaron;čih, ki jo je organizarala država, je bil predstavnik KC med uvodničarji. Edini od verskih skupnostih. Na razpolago je imel 15 minut, predstavniki javnosti na drugi strani pa samo 2 minuti. Ali je to znak, da bo pri&scaron;lo &scaron;e do huj&scaron;e zlizanosti cerkve in države?</span></p> <p><span>&nbsp;</span></p> <p><span>Dru&scaron;tvo za za&scaron;čito ustave in žrtev cerkve:</span></p> <p><span>Zanj Janja &Scaron;krjanc, predsednica in</span></p> <p><span>Vlado Began, poobla&scaron;čenec dru&scaron;tva</span></p> <p><span>__________________________________<br />Dru&scaron;tvo za za&scaron;čito ustave in žrtev cerkve<br />Zabočevo 26,&nbsp;1353 Borovnica</span></p> <p><span>Tel.: 041 214 233<br />TRR: 05100-8011968046<br /><span><span><a href="http://www.zrtve-cerkve.org/"><span>www.zrtve-cerkve.org</span></a></span></span></span><br /><span><span><a href="mailto:info@zrtve-cerkve.org"><span>info@zrtve-cerkve.org</span></a></span></span></p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 Kofetkanje http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44551=kofetkanje/ <p>Nič naju ne zaustavi, da ne bi danes v Betnavi s prijatelji, če jih bo kaj pri&scaron;lo, spila skodelico kave. Če ne zaradi drugega pa zaradi dogovora o zaključnem srečanju v leto&scaron;njem letu.</p> <p>Je &scaron;e kdo, ki deli najino mnenje?</p> boogy Poklon Francu Rozmanu - Stanetu v Lokvah http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44279=poklon-francu-rozmanu-stanetu-v-lokvah/ <p><img src="/sfs/sMihp1Wn/original/jpg/pb070032.jpg" alt="" /></p> <p>V nedeljo, 7. novembra,&nbsp;ob 66. obletnici nesrečne smrti legendarnega komandanra NOV in PO Slovenije, Franca Rozmana - Staneta, smo se poklonili njegovemu spominu na Lokvah pri Črnomlju.</p> <p><span>Bela Krajina nas je sprejela z odprtimi rokami. Najprej smo ogoljufali vreme in v jeseni primerno lepem dnevu obeležili nesrečni dogodek iz NOB. Slavnostna govornica je bila Katarina Kap&scaron;, predstavnica črnomaljske borčevske organizacije in opisala življenjsko ter bojno pot največjega slovenskega vojskovodje od otro&scaron;tva, pekovskega pomočnika, &scaron;panskega borca do legendarnega partizanskega komandanta, oktet Prelo je zapel nekaj borbenih pesmi, otroci Osnovne &scaron;ole Dragatu&scaron;, imenovane po Komandantu Stanetu, pa so izvedli nekaj recitacij in zapeli nekaj domoljubnih pesmi. Dogodku je pridala državni značaj častna enota Slovenske vojske.</span></p> <p><span>Domačini so nas na stojnicah pogostili z belokranjsko za&scaron;čiteno specialiteto Belokranjsko pogačo, metli&scaron;ko črnino in dobrim belim vinom. Znanci iz prej&scaron;njih srečanj smo malo pomodrovali o dana&scaron;njih aktualnostih. Hvala ti dobra partizanska mati Bela krajina za veličastno prireditev in prijazni sprejem, za kozarček rujnega in grižljaj znamenite belokranjske pogače.<br /></span></p> <p><span> <p>Spoznali smo se s prijatelji Barbi, Janezom in Renato. Hvala ti Renata, za besede, ki vračajo zaupanje v omajani ugled politikov, hvala za odnos do vrednot NOB in hvala ti za lepe besede, tudi o opoziciji.</p> <p><span>Po </span>dobrem kosilu v poznani semi&scaron;ki gostilni smo si na Plutovi ekolo&scaron;ki kmetiji, med do zemlje od ovac popa&scaron;enimi kra&scaron;kimi vrtačami, ob igranju frajtonaric Plutovih bratov, ogledali staro belokranjsko kmečko hi&scaron;o z zbirko orodja in hi&scaron;ne opreme, ki jo dandanes ne poznamo več. <span>Do večerne s partizansko pesmijo popestrene vožnje v Maribor so odmevale ljudske melodije in borbene pesmi tja čez semi&scaron;ki hrib v nedrje temnih ro&scaron;kih gozdov, tja kjer se je nekoč v najtežjih dneh slovenskega naroda kovala tudi dana&scaron;nja Slovenija. </span></p> </span></p> <p><span>Bela Krajina, &scaron;e bomo pri&scaron;li v med tvoje steljnike, bele breze, vrtače, &scaron;karpe, senožeti in z obrovi obdane skrbno obdelane&nbsp;njivice, med tvoje &scaron;e vedno s partizanstvom prežete dobre ljudi. </span><span>Hvala za &scaron;iroko srce tvojih prebivalcev. &Scaron;e bomo pri&scaron;li v katedralo borbe proti okupatorju, na kraj na&scaron;ega romanja.</span></p> <p>&nbsp;<img src="/sfs/xvz1pFto/original/jpg/pb070012.jpg" alt="" /></p> <p>&nbsp;<img src="/sfs/jhRa0h2z/original/jpg/pb070013.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/ekr7VJ63/original/jpg/pb070016.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/QQRr5Yc0/original/jpg/pb070028.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/skDIq4AH/original/jpg/pb070044.jpg" alt="" /></p> <p>&nbsp;<img src="/sfs/YTCpSkMR/original/jpg/pb070064.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/vr2E3DNk/original/jpg/pb070072.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/KWR1DjCa/original/jpg/pb070082.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/THdLir6V/original/jpg/pb070088.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/Jg9GQItf/original/jpg/pb070099.jpg" alt="" /></p> <p>Bogdan &Scaron;kofljanc</p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 Franc Rozman Stane http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44241=franc-rozman-stane/ <p>&nbsp;</p> <p><img src="/sfs/JbfhtwO7/original/jpg/f.-r.-s.-na-konju.jpg" alt="" /></p> <p>V nedeljo 7. novembra, bomo obeležili 66 let, ko se je&nbsp;nesrečno smrtno ponesrečil legendarni komandant Glavnega &scaron;taba NOV&nbsp;in PO Slovenije Fanc Rozman Stane. Nekateri prijatelji s tega portala in člani Združenj borcev za vrednote NOB&nbsp;se bomo udeležili spominske prireditve na kraju nesreče na Lokvah pri Črnomlju.</p> <p>Približuje se velika obletnica, saj bomo drugo leto 27. marca, torej čez &scaron;tiri mesece,&nbsp;obeležili 100 letnico njegovega rojstva.&nbsp;</p> <p>Tu najdete nekaj o tem, kar je bilo o Francu Rozmanu Stanetu napisanega na Red Booku.&nbsp;</p> <p>&nbsp;<a href="/user/judy/blog/13517=komandant-stane/"><span><span>http://www.redbook.si/user/judy/blog/13517=komandant-stane/</span></span></a></p> <p><a href="/user/boogy/blog/35923=kako-je-umrl-komandant-stane/"><span>http://www.redbook.si/user/boogy/blog/35923=kako-je-umrl-komandant-stane/</span></a></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 V O Š Č I L O http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44228=v-o-s-c-i-l-o/ <p><strong></strong></p> <p><strong></strong></p> <p><strong></strong></p> <p><strong>ZA DANA&Scaron;NJI ROJSTNI DAN, 2. NOVEMBRA, PREDSEDNIKU VLADE IN NA&Scaron;E STRANKE BORUTU PAHORJU VO&Scaron;ČIMO VSE NAJBOLJ&Scaron;E&nbsp;IN MNOGO&nbsp;USPEHOV PRI VODENJU DRŽAVE.</strong></p> <p><strong></strong></p> <p>&nbsp;<img src="/sfs/XTxEwbJ4/original/jpg/p6040139.jpg" alt="" /></p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 V O Š Č I M O http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44143=v-o-s-c-i-m-o/ <p><img src="/sfs/FpUNreU4/original/jpg/pa150015.jpg" alt="" /></p> <p>Danes, <strong>28. vinotoka</strong> slavi svoj rojstni dan na&scaron; prijatelj in najbolj&scaron;i med fotografi amaterji, ki objavljajo svoje fotografije na tem forumu - <strong>NIKOLA JOVANOVIČ</strong>.</p> <p>Vo&scaron;čimo mu vse najbolj&scaron;e za osebni praznik, bistri objektiv in &scaron;e toliko poznavalstva pri izbiranju motivov. V mislih smo z vama z Metko, ko bosta nazdravila slavljencu; mariborski prijatelji pa trknili, čin, čin,&nbsp;na tvoje zdravje Nik, na dana&scaron;njem kofetkanju.</p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000 Kofetkanje http://www.redbook.si/user/boogy/blog/44027=kofetkanje/ <p><strong>Hej, prijateljice in prijatelji, v znanem lokalu, običajnega dne&nbsp;in ob običajni uri &scaron;e vedno servirajo odlično kavo. In v zraku je ob "zmagi" na voilitvah je &scaron;e kar nekaj aktualnih tem.</strong></p> <p><strong>A jih bo danes kdo obdelal in k temu &scaron;e srkljal z nama?</strong></p> boogy Rdeči golaž http://www.redbook.si/user/boogy/blog/43716=rdeci-golaz/ <p><strong><img src="/sfs/Wf86dlNp/original/jpg/p9250049.jpg" alt="" /></strong></p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Festival Stare trte</strong> je vrhunec cikla prireditev od rezi do martinovanja, ki ga v Mariboru pripravimo v čast Stari trti, najstarej&scaron;i, čez&nbsp;&scaron;tiri sto let stari,&nbsp;trti na svetu. V tem okvirju je bila danes na Glavnem trgu kulinarična prireditev kuhanje&nbsp;golaža v visečih kotlih. To so izkoristili nekateri kandidati za župana in s pomočjo svojih ekip pripravili predvolilni golaž za &scaron;tevilne Mariborčane, ki so kljub dežju pri&scaron;li na prireditev.&nbsp;Medtem, ko so nekateri kandidti začeli s kuho ob napovedani 9. uri, je aktualni župan&nbsp;ponovno "&scaron;vinglal" in takrat iz mobilnega voja&scaron;kega kotla že na veliko delil svojo jed. Naj mu bo: mi gradimo na na&scaron;ih prednostih in ne na nasprotnikovih nedoslednostih.</p> <p>Socialni demokrati smo preplavili prizori&scaron;če z rdečo barvo&nbsp;in v režiji na&scaron;ega kandidata za župana <strong>Bojana Horvata</strong> skuhali&nbsp;odličen golaž. Iz nekaj kilogramov čebule in najbolj&scaron;ega govejega mesa z dodatki je nastala jed za prste oblizat.</p> <p>Na na&scaron;i stojnici so nas obiskali vsi trje mariborski poslanci Majda Potrata, Bogdan Čepič in Matevž Frangež in veliko poznanih Mariborčanov in manj poznanih ljudi. Žal je golaža prehitro zmanjkalo in zadnji, ki je &scaron;e kaj dobil od njega&nbsp;je kotel dobesedno pomazal s kruhom tako hitro, da ga ni bilo mogoče zabeležiti na fotografiji. Nekaj drugih fotografij predstavljam v nadaljevanju.&nbsp;</p> <p><img src="/sfs/W87cYv3I/original/jpg/p9250037.jpg" alt="" />&nbsp;</p> <p><img src="/sfs/VilPe0nY/original/jpg/p9250039.jpg" alt="" /></p> <p>&nbsp;<img src="/sfs/muO93bOA/original/jpg/p9250046.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/KHsQGmAF/original/jpg/p9250048.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/NgcINQ2z/original/jpg/p9250055.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/0QjJzLao/original/jpg/p9250056.jpg" alt="" /></p> <p>&nbsp;<img src="/sfs/M85CO7i5/original/jpg/p9250059.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/vgP9WUo0/original/jpg/p9250060.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/7A10cJS5/original/jpg/p9250061.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/fYcdOrER/original/jpg/p9250062.jpg" alt="" /></p> <p>&nbsp;<img src="/sfs/DXQJg296/original/jpg/p9250064.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/eLfrKHik/original/jpg/p9250067.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/lMxWu8ij/original/jpg/p9250075.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/KWbz53PX/original/jpg/p9250081.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/UACbQlZk/original/jpg/p9250089.jpg" alt="" /></p> <p>&nbsp;<img src="/sfs/5uTX78C8/original/jpg/p9250092.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/GQ15h7vi/original/jpg/p9250094.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/9lHIXK6a/original/jpg/p9250095.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/2MRNTsBg/original/jpg/p9250100.jpg" alt="" /></p> <p><img src="/sfs/Madxwd0L/original/jpg/p9250102.jpg" alt="" /></p> boogy Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000