Naša mladina

Feelgood — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Veliko mladih nima oz. ne zna imeti svojega lastnega stališča. Se mi zdi da dosti več kot včasih. To je grozno. Večina samo verjame starejšim, ni važno kaj povedo. Tako je bil Tito car, pa Jelinčič je zdej tud car - primer razmišljanja povprečnega sredjnešolca. To si upam trditi, saj jih vsak dan poslušam. In iz njih črpam. Slabe stvari, da opozorim na njih, dobre, da se kaj naučim. Ne glede od koga. Zdi se mi, da ni nikogar več, ki bi znal opozoriti na kak družbeni problem skozi umetnost. Vsaj tako mladini "prijazno" ne. Npr. v glasbi - danes kao hodimo na koncerte od, ne vem, Siddharte, Šank Rockov, Neishe, karkoli... to so, po moje, zelo sposobni glasbeniki in si zaslužijo "slave", ker, svaka čast, kapo dol, js ne znam tak lepo pet, špilat ipd. Ampak minili so časi punka, ki ni bil glasba, ampak sporočilo. Sedaj nimamo sporočila! Po moje sta bila najbližje Slon in Sadež, recimo. No, da zaključim...Vlatko Stefanovski je napisal v pesmi Kao kakao: "Starci kao mudruju, djeca kao neznaju...". Koliko mladih danes pozna ta komad?

Nekoč in danes

Feelgood — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Naj vam povem zgodbo. Prosim.

Nekoč, pred približno 45-imi leti, sta v majhnem kraju živela moški in ženska. O n je bil rudar, ona pa prodajalka/čistilka v trgovini z živili. Lahko bi rekli, da sta bila popoln par. On je šel vsako nedeljo z druščino v hribe, ona pa s sosedami na kavo. Z lastno plačo, na lastne roke in s pomočjo znancev sta postavila dvonadstropno hišo. Ko pa je njuna hčerka začela odraščati, sta si omislila še eno hišo, tako z vinogradom. No, leta so tekla in on je čedalje več pil. Njej smrt, njemu bolezen, je preprečila, da bi dokončal zadnjo osmino hiše. Zopet, na lastne roke.

Na začetku 21. stoletja je gradnjo hiše prevzela njuna hči, profesorica po poklicu. Tudi njen mož je profesor. Kljub napornemu in divjemu ritmu življenja, kljub "solidnim" plačam se še vedno trudita dokončati drugo hišo, medtem, ko je že prva v takšnem stanju, da rabi popravilo električne napeljave. Imata sina edinca. Prekleto si želi, da bi si lahko z lastnimi rokami postavil hišo, se oženil in imel najmanj pet otrok. In to pred tridesetim letom. Tako, kot njegov dedek.

Tako. Malo skrajno sem predstavil dva načina življenja. Težim k zlati sredini med tema dvema načinoma. Nočem, da se moja država pogubno zadolži, zato da bi omogočila lagodnejši način življenja, pa tudi nočem, da bi imeli preveliko inflacijo. Ima kdo podobne težave...?

Red Book feed

Naša mladina

Nekoč in danes