Red Book feed

Moramo zmagati!

LidijaG — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Tudi pri nas garamo... v Škofji Loki. Čeprav se premalokrat pohvalimo in vas o tem premalo obveščamo na Redbooku. Mea culpa. Na kratko - prejšnji teden smo gostili Superdružbo, se potikali po škofjeloških ulicah in se pogovarjali z ljudmi...

Moja ožja in širša družina se je specializirala za peko sladkih dobrot, s katerimi smo privabili Ločane k naši stojnici... Razveseljivo je to, da ljudi ne zanima samo pecivo, ampak jih dejansko zanima vsebina, naše videnje trenutne situacije oz. to, kar jim želimo povedati... Vsakodnevno se name obračajo ljudje s svojimi zgodbami, stiskami, ljudje, ki verjamejo, da jim bodo te volitve prinesle ne samo novo vlado ampak predvsem konkretne rešitve za njihove probleme, za to, da bodo lahko mirno zaživeli in jim ne bo treba kar naprej praskati denarja za kruh in osnovne življenjske dobrine. Zato moramo zmagati!

Tudi mobilizacija znancev in sorodnikov, da gredo na volitve, je v polnem teku. Vsak večer imamo s štabom akcije in hodimo naokrog lepit uničene ali poškodovane plakate... Že nekaj dni se mi sanja o naši volilni kampanji in imam nočne more o volu, ki so ga pekli naši konkurenti v Loki... Poleg tega pa se mi že tretjo noč zapored pred očmi prikazuje volilni rezultat...

Danes pa sem se celo zbudila že ob 4-ih zjutraj, ker sem dobila eno dobro idejo, kako privabiti ljudi v dialog in jih špikniti malo, da bodo povedali svoje mnenje, da bodo malce potarnali in morda sprevideli, da je D-day in rezultat v njihovih rokah in da smo mi prava odločitev. Dragi soborci in soborke v Ljubljani in povsod po Sloveniji, napnimo moči, zdržimo še nekaj dni in tako kot sem povedala na shodu v Mariboru: Zmaga tisti, ki verjame v zmago!

Kdaj je Pahor kandidiral za predsednika?

LidijaG — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Na strani http://volitve.24ur.com se je nekomu, t.i. novinarju zapisalo: 'Pravijo, da znajo Slovenijo upravljati boljše od drugih. Pričakujejo zmago in imajo - po mnenju nežnejšega spola - najlepšega predsednika, ki se je potegoval tudi za položaj predsednika države..' Mislim, halo? Kdaj se je pa Pahor potegoval za predsednika države? Glede na to, da smo imeli kandidata gospoda Turka, ki je dejansko postal predsednik Slovenije... Bi bilo dobro, da služba za odnose z javnostmi SD opozori Pop tv na neumnosti, ki jih pišejo njihovi novinarji.

lep dan

Nad mestom se dani...

LidijaG

Le vkup, le vkup uboga gmajna! Le vkup, v poslednji boj tlačani! Tudi v poletno-zaspano srednjeveško Škofjo Loko prihaja jutri SuperDružba. Hura! Od 10h do 13h bomo na Mestnem trgu ob Kužnem znamenju (upajmo, da to ne bo odgnalo mimoidočih) nagovarjali ljudi in se šli ulično akcijo... Morda pa se Loka le znebi temačnih odtenkov in se prebudi v novi živi barvi... :-) SuperDružba mi vas že čakamo! Lepo vabljeni vsi Gorenjci!

Dolgo vroče poletje (2.del)

LidijaG — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

... In sem šla iskat kulturo na jug -The Old South- in tako pristala na prizorišču TV nadaljevanke Sever in jug (se še spomnite Orryja in Georga, ki sta se srečala na West Pointu?) na Boone Hall Plantation, kjer so jo takrat snemali, danes pa je Orryjev dom oz. ta plantaža v lasti družine, ki ne goji več bombaža ampak jagode... No, pa me je spet zaneslo v podrobnosti... Skratka, Charleston je lep, glamurozen, tja se je gospoda s plantaž zatekla od maja do oktobra, ker je bilo na plantaži prevroče in ker so se bali, da ne bi v tem močvirnatem svetu staknili malarije. Sicer je star ameriški jug zelo drugačen od drugih delov ZDA in od prestolnice, čisto nov svet. A vseeno so se mi stvari (ob pogledu na hiše) vsaj v Charlestonu občasno zazdele nekam znane, nekam tako evropske. Morda zato, ker so Američani pravzaprav nekdanji Evropejci, ki se že od nekdaj zgledujejo po Evropi. In ker ima vsak Američan željo vsaj enkrat v življenju obiskati Stari kontinent. In sem šla še bolj na jug. Do Miamija, kjer dejansko obstajata dva uradna jezika: španski in polomljena angleščina. Z voznikom avtobusa se tako lažje sporazumevaš v španščini (ki je sicer ne znam dobro) kot angleščini. Pa smo že v svetu priseljencev iz Karibske Amerike, ki so si prav na tem delu ZDA oblikovali svoj kotiček, s svojo hispano/latino kulturo. Spet nobene ameriške kulture. In se vkrcam na vlak in grem optimistično iskat ameriško kulturo v New Orleans. Rojstni kraj jazza. Na poti opazujem močvirnati svet ZDA pa glave in oči aligatorjev, ki kukajo iz umazane močvirnate vode... Ko pridem v New Orleans, se naselim v hotelčku, kjer mi povedo, da je najbolj zanimiv stari del mesta, ki se imenuje 'French quarter' – francoska četrt? In spet se udarim po glavi, saj sem prišla iskat ameriško kulturo, pa jazz, pa se zopet sprehajam po francoski četrti, kjer je najbolj popularna ulica t.i. Bourbon Street (katere že ime pove vse). Prav tu je vsako leto v obdobju karnevala (vrhunec karnevala ima francosko ime Mardi Gras), ki sem ga sama žal zamudila, prava norišnica, saj pleše celo mesto. New Orlaens pa tudi sicer nikoli ne spi, saj je to mesto, kamor hodijo žurat iz cele Amerike. Odločim se za večerjo v neki restavraciji v francoski četrti, saj New Orleans slovi po zelo dobri hrani. Jedilni list dobim v francoščini. Ki sem se jo v gimnazijski prazgodovini sicer učila. A tokrat ne razumem nič in naročim nekaj - takole po občutku. Le, da me občutki v New Orleansu očitno ne marajo preveč. Saj dobim na krožniku osem surovih špinačnih listov zloženih drug na drugega in neko čudno olje zraven (menda kot preliv). In to je moja francosko-ameriška večerja. Hvala lepa. Razočarana nad pomanjkanjem dobre hrane in ameriške kulture se odločim za obisk Voodo Templja. Sliši se zelo strašno in grozljivo. A precej zanimivo. Še posebej, če se želite maščevati nekdanjemu šefu (kar je bila takrat moja glavna motivacija)...

Nekako začenjam ugotavljati, da je črnska kultura v Ameriki pravzaprav edina kultura, ki se je izoblikovala v ameriški družbi in ki nam Evropejcem zveni kot ameriška. Od tu torej jazz, pa rhythm&blues, hip-hop, RAP in podobno. Zelo žalostno je dejstvo, da prav črnska skupnost (pravilen izraz za njih je ‘African Americans’) zaseda najnižje družbene sloje v ZDA, da so še vedno depriviligirana družbena skupina in da jih je največ med zaporniki obsojenimi na smrt. Je še vedno obstoječa smrtna kazen v nekaterih zveznih državah morda tudi del ameriške kulture? In ko spet govorim o kulturi – Indijancev nisem videla. Prav nič. In čeprav so prav oni tisti avtohtoni pravi Američani z izjemno bogato visoko kulturo, jih danes skoraj ni več. Njihove kulture pa še manj. Kje je torej ameriška kultura? V McDonaldsu ali Burger Kingu (ki ju, poleg surove špinače, mimogrede, sploh več ne morem videti)? Ali pa v Disneylandu? Sta Miki Miška in Jaka Racman simbola ameriške kulture? In tu se postavlja vprašanje: Zakaj se torej bojimo nečesa, kar morda sploh ne obstaja? Ameriške kulture, amerikanizacije... Američani bolj ali manj uspešno že od nekdaj posnemajo Evropejce in potem to z velikim ponosom in pompom prodajajo kot svojo kulturo. Edina pristna ameriška kultura se tako izraža v neskončni raznolikosti barv, odtenkov, idej, stilov, trendov kaotično združenih v to, kar vsi poznamo kot 'melting pot'. Zlitje različnih narodov, različnih kultur v nekaj novega, nekaj drugačnega. Ravno nekaj novega in nekaj drugačnega pa je včasih fobija nas Slovencev. Kar pa je po mojem mnenju povsem odveč. Saj vendar imamo svojo bogato kulturo, pa jezik, pa Prešerna, pa trmasto vztrajamo pri dvojini... Ljudje se bojijo samo stvari, ki jih ne poznajo (torej svoje žene, šefa, itd.)... Nič bat, Evropska unija najbrž nikoli ne bo postala Združene države Evrope, in Evropejci se že zaradi kompleksne tisočletne zgodovine, raznolikosti jezikov, kultur, narodov po vsej verjetnosti nikoli ne bomo stalili v melting pot... Samo pomislite, ko ste v tujini in srečate tujce, ki vas vprašajo od kod prihajate, jim odgovorite najprej, da ste iz Evrope? Zagotovo ne. Najprej omenite našo ljubo Slovenijo, šele potem jih začnete geografsko izobraževat (in razlagat, da niste Rusi ali Slovaki). Toliko o ameriški kulturi, jaz pa vedno pozdravljam nekaj novega in drugačnega in toleranco na plan in tako kot je rekel moj oče: Amerika je doma...

Lidija Goljat

Dolgo vroče poletje (1.del)

LidijaG — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Res je, kar pravi moj oče: 'Amerika je doma'. In to sem tudi sama uspela spoznati na svojih poteh čez lužo. In tale zgodba še zdaleč ni pro-ameriška.Vendar pa me je skok na drug kontinent pripeljal do nekaterih zelo zanimivih spoznanj. Še posebej kar zadeva ameriške družbe, kulture in amerikanizacije, ki se je v Evropi, še posebej v Sloveniji tako zelo bojimo, velikokrat brez razloga in ne da bi vedeli, kaj to sploh je. In sem šla po sledeh amerikanizacije oz. iskat ameriško kulturo...

Na sončni strani Alp veliko govorimo o amerikanizaciji evropske kulture in jezikoslovci se prepirajo o vdoru tujk v slovenski jezik, pa o vejicah in sklonih (ki jih je v drugih jezikih precej manj kot v našem), skratka vse kar je tuje, je grozljivo in morda slabo. Za nas, našo kulturo, našo državo, službo, otroke, hrčka, psa in tako naprej. Ali smo res okuženi z nalezljivo boleznijo, ki se ji reče 'slovenska zaplankanost' oziroma trdna odločenost, da se z domače grude ne sme premakniti in da je nujno treba imeti hišo (v polmeru nekaj kilometrov od hiše svojih staršev, glej ga zlomka - tudi pri meni je takoJ) in da je najvarneje ostajati v zavetju Škofjeloškega pogorja ali pa vsaj na sončni strani Alp? To je sicer najvarnejša in najmanj riskantna varianta. A pa je to tudi nazanimivejša možnost, oziroma ali nas bo to pripeljalo do novih spoznanj, novih obzorij, novih poznanstev, prijateljstev, novega videnja sveta in nas samih? To pa je druga zgodba.

Amerika... Obljubljena dežela, kot nam to dopovedujejo v ameriških filmih. Dežela, kjer je vse mogoče, kjer se ti s trdim delom lahko uresničijo še tako divje in visokoleteče sanje. American dream, seveda. V Evropi sicer že nekaj časa ugotavljamo, da to ni čisto res (a o tem drugič). Vendar Američani so vzgajani in sprogramirani na program: 'Nemogoče je mogoče.' Torej vse je mogoče. In tako vzgajajo tudi otroke. Medtem ko Slovenci svojemu naraščaju vcepljajo: 'Skromnost je lepa čednost.' ali pa : 'Kdor visoko leta, nizko pade', so Američani že od vsega začetka spodbujani k temu, da vsaj poizkusijo visoko leteti. Kar pa sploh ni tako slaba ideja. Saj če niti ne poizkusiš, pravzaprav nikoli ne boš vedel, ali bi ti uspelo. Vemo pa, da v življenju ponavadi najbolj obžalujemo stvari, ki jih ne naredimo. Zakaj torej ta slovenska skromnost? Se Slovenci tako zelo bojimo neuspeha, da velikokrat ne upamo niti poskusiti? Je neuspeh tako sramotna stvar? Aha, pa smo že pri sindromu: 'Kaj bodo pa sosedje rekli?' No, pa pustimo zdaj to... Skratka, v Ameriki je dovoljeno sanjati. In skušati te sanje uresničiti...

In že smo pri ameriški kulturi... Amerika se nam Evropejcem, Slovencem v popularni kulturi (v filmih, na televiziji) prikazuje kot leglo kriminala, zavijajočih siren, nevarnih zakotnih ulic, kjer se še podnevi ni smiselno sprehajati. Torej C.S.I. Las Vegas, Miami in New York skupaj, plus N.Y.P.D. plus Monk in Policijska Akademija (vseh 5 delov). Buu! Kar pa je itak neumnost. Kriminal seveda obstaja, tako kot obstaja pri nas ali pa drugod po Evropi. A ne do take mere, da bi se človek bal iti sredi belega dne na ulico. Zelo napačna reprezentacija Amerike v Evropi. Za kar so si pač krivi sami. In pridemo do vprašanja, kaj ameriška kultura sploh je? V tednih popotovanja od severa do juga ZDA sem se to velikokrat vprašala, a vse do danes tega odgovora nisem dobila. Vzemimo na primer ameriško prestolnico Washington D.C., ki je po mojem mnenju najbolj evropsko ameriško mesto. Evropsko zato, ker je za razliko od ostalih mest zelo urejeno, čisto mesto, ki posnema evropsko/grško arhitekturo (številni stebri v korintskem in jonskem slogu). Ker imajo zelo lepo urejene cvetlične gredice. Ker mestni prevoz lepo funkcionira in ker se počutiš približno tako kot v Ljubljani ali na Dunaju. In če dejansko obstaja nekaj, čemur se reče ameriška kultura, potem je ni mogoče spoznati z obiskom njihovega glavnega mesta.

In sem šla iskat kulturo na jug ... TO BE CONTINUED

Lidija Goljat